Nasprotniki terminala, med katerimi je več okoljevarstvenih združenj in političnih strank, so se zbrali na tržaškem Velikem trgu pred županstvom, kjer je potekala seja občinskega sveta. Na seji je sodeloval tudi predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Renzo Tondo.

Seja sicer ni bila posvečena vprašanju terminala, ampak vprašanju zaposlovanja na Tržaškem, sam Tondo, ki je v torek med drugim opozoril, da je postopek za gradnjo terminala začela prejšnja levosredinska deželna uprava Riccarda Illyja, pa je sporočil, da ne bo dovolil, da bi vprašanja glede terminala uvrstili na sejo. Če se bo to zgodilo, bo sejo zapustil, je zagrozil.

Protesti se po tistem, ko je italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj začelo postopek za razlastitev zemljišč na območju, kjer naj bi zgradili daljnovod med načrtovanim terminalom in električno centralo pri Padričah pri Trstu, ter po tistem, ko je pretekli četrtek deželna servisna konferenca izdala integrirano okoljsko pooblastilo ne oziraje se na negativno mnenje tržaške občine in pokrajine, vrstijo.

Deželna tajnica Demokratske stranke (DS) Debora Serracchiani je tako Tondu očitala, da si je pilatovsko umil roke, predstavnik stranke Svoboda, ekologija, levica Giulio Lauri pa je zahteval odstop predsednika deželne vlade. Proti deželni upravi so se že izrekli številni predstavniki Severne lige (SL), Stranke komunistične prenove (SKP), Stranke italijanskih komunistov (SIK), Gibanja petih zvezd, gibanja Druga dežela in stranke Slovenska skupnost (SSk).

Zelo ostro stališče je do dogajanja zavzel deželni poslanec SSk-ja Igor Gabrovec, ki je potezo deželne uprave in ministrstva za gospodarski razvoj označil za državni udar. Za Gabrovca hiter razplet okoli načrta za plinski terminal "jasno priča o trdni nameri italijanske vlade, da gre pri stvari do konca, in to za vsako ceno", piše v sporočilu za javnost.

Potreben združen nastop
Gabrovec je še opozoril, da so se proti načrtu jasno opredelile vse krajevne občinske uprave, pokrajina Trst ter občine na slovenski strani meje in sama Slovenija, italijanska vlada pa se je v tesnem zavezništvu z deželnim političnim vrhom "na vse to požvižgala". Od pristojne deželne direkcije je zahteval hiter in popoln dostop do zapisnika ter vseh aktov servisne konference. Gabrovec tudi meni, da bodo bitki kos le, če bo sledil združen nastop deželnih poslancev, civilne družbe in krajevnih uprav, ključno vlogo pa mora pri vsem tem odigrati tudi Slovenija, saj gre za projekt, ki bo svoj kvarni vpliv zrcalil na celotno Slovensko primorje, piše v sporočilu za javnost.

Negativno stališče sta zavzela tudi deželna poslanca Mavrične levice Igor Kocijančič in Stefano Pustetto, ki ugotavljata, da je ministrstvo za gospodarski razvoj začelo postopek za razlastitev zemljišč za gradnjo strukture, ki je vsaj tako sporna kot načrtovani plinski terminal. Gre za električni daljnovod Redipulja-Trst, ki je očitno potreben ne samo zaradi gradnje hitre železnice Ronke-Trst, ampak je tudi strateškega pomena za dovajanje električne energije za plinski terminal.

Postopek v nasprotju z zakonom?
Primorski dnevnik pa v današnji izdaji opozarja, da je uvedba razlastitvenega postopka v nasprotju z 21. členom zaščitnega zakona iz leta 2001, kjer je govor o zaščiti družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov.

Omenjeni člen določa, da morajo na območju, kjer veljajo določila zaščitnega zakona, upravna ureditev, raba ozemlja, gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje tudi v primeru razlaščanj težiti k zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti, v pristojnih posvetovalnih organih pa mora biti zagotovljeno ustrezno predstavništvo slovenske manjšine. Pri tem se Primorski dnevnik sprašuje, ali bo ministrstvo za gospodarski razvoj upoštevalo ta člen ali bo treba iskati pravico na sodišču.