Niz skoraj vsakodnevnih težav v Fukušimi je privedel do najhujše jedrske nesreče po Černobilu pred 25 leti. Foto: EPA
Niz skoraj vsakodnevnih težav v Fukušimi je privedel do najhujše jedrske nesreče po Černobilu pred 25 leti. Foto: EPA
Japonska
Uničujočemu potresu in cunamiju je na Japonskem sledila še jedrska kriza. Foto: Reuters
Jedrska kriza na Japonskem

Poškodbe v jedrski elektrarni sta povzročila potres in posledični cunami, ki sta na Japonskem 11. marca ubila okoli 25.000 ljudi. V soboto so pristojni v jedrski elektrarni odkrili razpoko, iz katere je v morje v bližini Fukušime uhajala radioaktivna voda, in prvič našli neposredni vir radioaktivnosti morja. Koliko vode z radioaktivnostjo v višini 1.000 milisivertov na uro je ušlo v morje, ni znano, večjo nevarnost kot za morje pa predstavlja za delavce v nuklearki. Zaradi vode v jedrskem kompleksu, ki naj bi prihajala iz jeder reaktorjev, so morali delavci v nuklearki že večkrat prekiniti svoje delo.

Cement se ni posušil
Delavci so približno 20-centimetrsko razpoko v vzdrževalnem jašku v drugem reaktorju, ki naj bi jo povzročil potres, zalili z betonom, ki pa ga niso mogli posušiti. Nato so poskušali v cev, ki povezuje jašek s preostalim sistemom, vbrizgati mešanico polimerne smole, žaganja in časopisnega papirja. Polimerna smola lahko vpije velikanske količine vode in se lahko razširi 50-krat. Mešanica razpoke za sedaj ni zamašila. Strokovnjaki bodo počakali do ponedeljka, da bodo videli, če bo mešanica uspešna. Če jim bo uspelo razpoko zamašiti s smolo, jo bodo nato dodatno zalili še z betonom.

Več mesecev za vzpostavitev nadzora
Pregled nuklearke je pokazal, da ni nobenih podobnih virov uhajanja radioaktivnosti v morje. "Verjamemo, da je to edina razpoka," je povedal predstavnik družbe TEPCO, ki upravlja Fukušimo. Dodal je, da bi lahko po prvih ocenah trajalo več mesecev, preden bodo vzpostaviti nadzor nad poškodovano elektrarno. Pojasnil je, sta za nadzor nad elektrarno ključna ponovna vzpostavitev hladilnega sistema in preprečitev uhajanja radioaktivnih snovi iz nuklearke.

Prebivalce v 20-kilometrskem pasu okoli nuklearke so evakuirali, radioaktivna voda pa je najbolj nevarna za delavce v Fukušimi. Eden izmed njih, ki je v petek padel v morje, ni kazal znakov izpostavljenosti sevanju, a še vedno čakajo na izsledke testov.

Delavca iz Fukušime naj bi utonila
Medtem so potrdili prvi smrtni žrtvi v sami nuklearki, v kateri so se zaradi ustavitve hladilnega sistema začele topiti jedrske sredice. 21- in 24-letnik naj bi opravljala običajne preglede, ko je Japonsko pred slabim mesecem stresel potres z magnitudo 9. stopnje po Richterjevi lestvici. Utonila naj bi v poplavi, ki jo je povzročil cunami. Njuni trupli so našli šele v sredo, z njiju pa so morali najprej odstraniti radioaktivnost.

"Dokler ne opravimo dela, ne gremo domov"
Delavci neradi govorijo o svojih izkušnjah v jedrski elektrarni, eden izmed njih, ki je tam preživel nekaj dni, pa je v anonimnem pogovoru za japonski časopis Mainiči opisal težke razmere. Ko so ga sredi marca poklicali na pomoč, svoji družini tega ni povedal, saj ni želel, da bi jo skrbelo. Svojega prijatelja je prosil, naj obvesti njegove starše, če se ne bo vrnil v dveh tednih.

"Prepričan sem, da nihče drug kot mi ne more opraviti tega dela, zato ne moremo iti domov, dokler ne končamo svojega dela," je dejal. Na začetku krize je zmanjkalo oblek za zaščito pred radiacijo, zato je podjetje TEPCO delavce prisililo, da so nosili improvizirane dele obleke.

Danes je zadnji dan, ko ameriška in japonska vojska skupaj iščeta trupla žrtev cunamija.

Jedrska kriza na Japonskem