Slovesna prisega je potekala na travniku pred poslopjem parlamenta in udeležili so se je številni afriški voditelji in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je na dvodnevnem obisku v zahodni Afriki. Na slovesnosti je bila tudi liberijska aktivistka in borka za mir Leymah Gbowee, ki je lani skupaj s predsednico prejela Nobelovo nagrado za mir.

V drugem krogu predsedniških volitev novembra lani je 73-letna Johnson-Sirleafova prejela več kot 90 odstotkov glasov, potem ko je njen protikandidat Winston Tubman iz opozicijskega Kongresa za demokratične spremembe (CDC) v pričakovanju poraza pozval k bojkotu volitev, saj ni verjel v njihovo pošteno izvedbo.

Kljub nezaupanju je Johnson-Sirleafova na predvečer prisege dosegla spravo s Tubmanom, potem ko je njegov CDC po več tednih pogajanj priznal njeno volilno zmago. Po priznanju poraza je imel Tubman v nedeljo kar nekaj težav s svojimi privrženci, ki niso bili zadovoljni z njegovo odločitvijo, zaradi česar so obkolili sedež stranke in njihov voditelj je bil prisiljen pobegniti.

"Nov začetek"
Devet let po koncu kar 14-letne pogubne državljanske vojne si je predsednica v drugem mandatu za prednostne naloge zadala ohranitev miru, povečanje vlaganj v naravne vire in zmanjšanje visoke brezposelnosti med mladimi, predvsem med nekdanjimi otroki vojaki. "Inavguriramo nov začetek: ponovno rojstvo naše demokracije in obuditev upanja," je dejala in potrdila, da bo to njen zadnji predsedniški mandat.

Čeprav so ji politični nasprotniki očitali, da v prvem mandatu ni storila dovolj v boju proti revščini, pa se poznavalci ne strinjajo s takimi pavšalnimi ocenami, saj je bila Liberija skoraj na kolenih, ko je Sirfliefova leta 2005 in dve leti po koncu državljanske vojne prevzela vodenje države. V drugem mandatu se je zavezala, da bo prepolovila revščino, ustvarila nova delovna mesta, ohranila dvomestno številko gospodarske rasti in se osredotočila na izgradnjo infrastrukture.

Johnson-Sirleafova je prva demokratično izvoljena predsednica kake afriške države, s čimer je postala tudi simbol številnih žensk po svetu, ki se borijo za večji vpliv žensk v politiki. Nobelovo nagrado je prejela zaradi njenih zaslug pri miru v Liberiji, podpiranju gospodarskega in socialnega razvoja ter krepitvi položaja žensk v družbi.