Sodišče bo argumente nasprotnikov in zagovornikov reforme poslušalo do srede. Devet vrhovnih sodnikov – pet so jih imenovali republikanski predsedniki, štiri pa demokratski – bo odločalo šele junija.

Kmalu po sprejetju zakona tožbe
Takoj po sprejetju reforme, ki želi z zdravstvenim zavarovanjem pokriti 32 milijonov ljudi, so se začele tožbe. Prizivna sodišča so sprejemala različne odločitve, zato je v igro vstopilo vrhovno sodišče. Pred njim je sedaj 26 zveznih držav, kjer so na oblasti republikanci, skupaj s poslovnim združenjem in štirimi posamezniki. Zastopa jih nekdanji vrhovni odvetnik zvezne države Paul Clement, ki bo skušal sodnike prepričati, da je zvezna vlada prekoračila ustavna pooblastila pri uvedbi obveznega zavarovanja, zato morajo reformo razveljaviti.

Prvi dan bo posvečen vprašanju, ali lahko sodišče sploh že odloča o najbolj spornem določilu reforme, t. i. individualnem mandatu oziroma o zahtevi, da se mora vsak zavarovati ali pa mu po letu 2014 grozi davčna kazen. Zakon iz 19. stoletja namreč pravi, da sodišča ne smejo odločati o ustavnosti davkov, dokler ti ne veljajo.

Politični davek reforme
Leta 2010 sprejeta reforma zdravstvenega sistema med Američani ne uživa podpore, ker ji ni uspelo znižati stroškov zdravstvenega zavarovanja, hkrati pa jih sili, da se zavarujejo. Obama za reformo že plačuje politični davek, saj so proti njej tako republikanci kot demokrati. Po zadnjih anketah bi reformo vsaj spremenilo okrog 70 odstotkov Američanov. Nekaj določil zakona je tudi priljubljenih, kot na primer tisto, da lahko otroci ostanejo na zavarovalnih policah svojih staršev do 26. leta starosti.

Obama je začel reformo v času, ko so imeli demokrati večino v obeh domovih kongresa, kljub temu pa je moral popustiti pri ključnih vprašanjih. Republikanci vseeno menijo, da je šla reforma predaleč, demokrati pa, da je prešibka.