Razburjeni delavci pred rafinerijami postavljajo barikade in zažigajo avtomobilske gume.

Ko je poskušala policija razgnati protestnike v kraju Fos-sur-mer blizu Marseilla, saj so ti zaprli cesto do skladišča goriva, naj bi ti proti policistom metali različne predmete, zažigali gume in palete. Policisti so zato uporabili solzivec.

Predstavnik sindikatov Emmanuel Lepins je oblasti obtožil, da so z uporabo sile pretiravale. Dogajanje naj bi po njegovem mnenju spominjalo na "vojne prizore".

Francoski finančni minister Michel Sapin je že v ponedeljek stavko označil za nezakonito.

Panika med ljudmi
Pomanjkljiva dobava nafte in bencina naj bi bila že na več kot 1500 bencinskih servisih. Konec tedna so bile najbolj prizadete bencinske črpalke na severozahodu države, kjer so vozniki na bencinskih servisih čakali tudi do eno uro. K stanju naj bi pripomogla tudi panika med ljudmi, da bodo zaloge kmalu pošle, čeprav oblasti zagotavljajo, da je ta bojazen neutemeljena.

Sindikalna akcija je sicer zajela večino državnih rafinerij, po navedbah sindikata CGT, so delo prekinili delavci v šestih od osmih francoskih rafinerij.

V Franciji se vrstijo protesti proti reformi trga dela, ki bi omogočile lažje odpuščanje. Vlada verjame, da bi več prilagodljivosti pomagalo znižati stopnjo brezposelnosti, sindikati in študentske organizacije pa reformo vidijo kot orodje za zniževanje delavskih pravic.

Razgreti protesti tudi v Bruslju
Množičen protest proti varčevalnim ukrepom belgijske vlade je potekal tudi v Bruslju. Manjše število protestnikov je začelo metati pirotehniko in druge predmete v policiste. Na protestu v belgijski prestolnici se je na glavnem shodu zbralo okoli 60.000 ljudi. Približno 100 zamaskiranih protestnikov pa je nato začelo metati predmete v policiste, ki so na napade odgovorili s tremi vodnimi topovi.

Današnji protest naj bi sprožil mesec napovedanih demonstracij in stavk pod vodstvom sindikatov, ki nasprotujejo politikam vlade premierja Charlesa Michela.

Trije glavni sindikati nasprotujejo predlogu ministra za delo Krisa Peetersa, ki bi delodajalcem omogočil fleksibilnejši delovni teden, pri čemer bi zaposleni določene tedne delali tudi do 45 ur, čemur bi sledili skrajšani delovni tedni, da bi v povprečju še vedno obveljal 38-urni delovni teden.