Tretji dan obstreljevanja Libije, je padlo ameriško bojno letalo. Pilota so rešili uporniki. Po prvih podatkih je lovec strmoglavil zaradi tehnične napake. Gre za lovca F-15E, ki naj bi padel ponoči zaradi mehanske napake, posadka pa je na varnem in že okreva.

Vojaška akcija mednarodnih sil v Libiji naj bi se v prihodnjih dneh umirila, je med pogovorom z ruskim kolegom Anatolijem Serdjukovim dejal obrambni minister ZDA Robert Gates. Pojasnil je, da bo potreba po letalskih napadih manjša, ko bo uničena protiletalska obramba libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Gates je poudaril, da mednarodne sile poskušajo zmanjšati število civilnih žrtev v Libiji. Gates je zmanjšanje intenzivnosti vojaške akcije napovedal dan po tem, ko je predsednik ZDA Barack Obama dejal, da bo Washington kmalu zmanjšal svojo vlogo v vojaškem posredovanju v Libiji. Dodal je tudi, da bo Nato pomagal pri koordinaciji prihodnje faze operacije, prenos poveljstva operacije iz ZDA pa pričakuje v nekaj dneh.

Obama se je o tem pogovarjal s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in britanskim premierjem Davidom Cameronom, s katerimi se je dogovoril o uporabi Natove poveljniške strukture v podporo koaliciji v Libiji, ki se ji je pridružila tudi Romunija, ki bo v Sredozemlje napotila svojo fregato z 200-člansko posodko in bo sodelovala v Natovem nadzoru izvajanja embarga na orožje za Libijo.

Severnoatlantsko zavezništvo se je dogovorilo, da bo uveljavljalo embargo na orožje za Libijo. Francija vztraja, da Nato ne sme prevzeti političnega nadzora nad operacijo, ker bi s tem odtujili arabske države.ZDA pričakujejo, da se bo koaliciji v prihodnjih dneh pridružilo še več arabskih držav.

Četrta noč napadov
Sicer pa so mednarodne sile že tretjo noč in dan zapored napadale enote Gadafija. Med drugim naj bi bila tarča napadov oporišči libijske protiletalske obrambe vzhodno od Bengazija in mornariško oporišče v bližini Tripolisa. Po navedbah prič se je po napadu iz oporišča, ki leži kakih deset kilometrov vzhodno od Tripolisa, dvigal gost dim, v sami prestolnici pa je bilo zvečer ponovno slišati protiletalsko obrambo. V mestu je bilo slišati dve eksploziji, po streljanju protiletalske obrambe pa jih je odjeknilo še več.

Izvor eksplozij za zdaj ni jasen, najverjetneje pa gre za napade koalicijskih sil. Po poročanju arabske televizije Al Džazira so koalicijske sile 60 kilometrov vzhodno od Bengazija sestrelile libijsko vojaško letalo, na katerem je bilo več vojakov. Al Džazira, ki se sklicuje na libijske vladne vire, je poročala tudi, da so zahodna letala napadla letališča v mestih Sirta in Seba. Napad je po trditvah libijskih predstavnikov terjal smrtne žrtve med civilisti.

Ameriška, francoska in britanska letala so napadati začela v soboto, da bi dosegla prepoved letenja v libijskem zračnem prostoru. Podlaga za napade je resolucija, ki jo je pretekli četrtek sprejel Varnostni svet ZN-a in ki zahteva takojšnje premirje med Gadafijevimi silami in uporniki ter popolno ustavitev nasilja. Resolucija obenem dovoljuje "vse potrebne ukrepe" za uveljavitev prepovedi letenja in zaščito civilnega prebivalstva, razen kopenskega vojaškega posredovanja.
Libija je medtem zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta, ki ga obtožuje, da je "tlakoval pot za napad nanjo". Varnostni svet naj bi se znova sestal v četrtek.

Napadi na upornike se nadaljujejo
Gadafijeve sile v več mestih na zahodu države še naprej napadajo upornike. Po njihovih besedah so vladne sile v ponedeljek kljub vojaški operaciji zahodnih sil ubile veliko ljudi. Libijskemu voditelju zveste sile obstreljujejo Zintan in poskušajo s pomočjo težkega topništva vstopiti v mesto okoli 160 kilometrov vzhodno od Tripolisa, je za arabsko televizijo Al Džazira povedal predstavnik upornikov v tem mestu. Zatrdil je, da ne bodo poznali milosti do nikogar, ki sodeluje z režimom, in da se ne bodo umaknili.

Tarča napadov Gadafijevih sil je tudi mesto Misrata. Tanki in ostrostrelci na glavni prometni žili v mestu so začeli slepo streljati, pri čemer so bili ubiti štirje otroci, ki so s starši stali ob vozilu. V ločenem napadu je umrl še en človek. V Misrati so onemogočeni komunikacijski sistemi, vode pa ni že ves teden.
VB: Parlament za, ljudstvo razklano
Britanski parlament je v ponedeljek zvečer po dolgi razpravi z veliko večino podprl sodelovanje britanskih sil v operacijah proti Gadafiju. Za sodelovanje je glasovalo 557 poslancev, 13 pa jih je bilo proti. Premier Cameron je v razpravi zagotovil, da se bo Velika Britanija strogo držala mandata Varnostnega sveta ZN-a, ki je letalsko posredovanje v Libiji odobril pretekli četrtek. Premier je izrazil mnenje, da se mora Libija znebiti polkovnika Gadafija, a obenem poudaril, da mora libijsko ljudstvo samo izbrati svojo prihodnost, zato Gadafi po njegovih besedah ni neposredna tarča napadov.
Več poslancev je bilo kritičnih, ker se vlada s parlamentom ni posvetovala še pred začetkom posredovanja v Libiji v soboto, a je zunanji minister William Hague poudaril, da bi v tem primeru napade začeli izvajati prepozno. Zatrdil je tudi, da ne gre za vojno proti Libiji, in obljubil, da se bo vlada, če bo sledila ključna sprememba ciljev posredovanja, posvetovala s poslanci. Več laburistov je opozorilo, da Libija ne leži na britanskem vplivnem območju niti razmere tam za Veliko Britanijo ne predstavljajo nobene grožnje. Kljub temu je velika večina poslancev opozicije sodelovanje podprla.
Britanska televizija ITV je v ponedeljek objavila rezultate javnomnenjske raziskave, ki kažejo, da 53 odstotkov Britancev meni, da britanski vojaki ne bi smeli tvegati življenj za pomoč libijski opoziciji, 43 odstotkov pa jih nasprotuje napadom na Gadafijev režim.