Arabska liga je podpirala uveljavitev prepovedi poletov nad Libijo, a po začetku bombnih napadov koalicijskih sil je generalni sekretar Amr Musa dejal, da se dogajanje v Libiji razlikuje od prvotne namere prepovedi poletov.
"Kar hočemo, je zaščita civilistov in ne bombardiranje še več civilistov," je dejal Musa, ki je pozval k izrednem srečanju Arabske lige o razmerah v arabskem svetu, predvsem v Libiji.
Slovensko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Slovenija podpira resolucijo VS-ja, vendar vojaško verjetno ne bo sodelovala pri zavezniški operaciji v Libiji. Sodelovanje Slovenije bo predvsem na političnem in humanitarnem področju, so še sporočili z MZZ-ja.
Visoki predstavnik ameriške administracije, ki spremlja ameriškega predsednika Baracka Obamo med obiskom v Braziliji, je dejal, da ima posredovanje ZDA in zavezniških sil podporo v resoluciji VS-ja, ki določa sprejetje vseh potrebnih ukrepov za zaščito civilistov, kar pomeni prepoved poletov in še več.
Poziv k prenehanju napadov
Rusija, ki je nasprotovala vojaškemu posredovanju, je ZDA, Francijo in Veliko Britanijo pozvala k prenehanju neselektivne uporabe sile. Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič je dejal, da so bile v napadih koalicijskih sil uničene zdravstvena ustanova, ceste in mostovi.
"Prepričani smo, da mandat resolucije Varnostnega sveta ZN-a - sam po sebi sporna poteza - ne bi smel biti uporabljen za doseganje ciljev zunaj določil, ki predvidevajo samo ukrepe za zaščito civilistov," je dejal Lukaševič.
Odločitev zahodnih držav je obžalovala tudi Kitajska, ki je izrazila nasprotovanje uporabi sile v mednarodnih odnosih. "Kitajska je opazila razvoj dogodkov v Libiji in obžaluje vojaški napad na Libijo," je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo.
Od velikih držav Evropske unije še naprej največ zadržanosti kaže Nemčija, čeprav se je kanclerka Angela Merkel udeležila sobotnega srečanja v Parizu, kjer so se dogovorili za začetek vojaškega posredovanja.
Afričane strah za libijske naložbe
Nasprotovanje posredovanju letalskih sil Zahoda v Libiji je izrazil tudi odbor predstavnikov Afriške unije, ki je po zasedanju v Mavretaniji libijske oblasti pozval, naj zagotovijo humanitarno pomoč vsem, ki jo potrebujejo, ter varnost tujcev, tudi Afričanov, v Libiji.
Predstavniki AU-ja poudarjajo nujnost političnih reform, da se odpravi vzroke zdajšnje krize, in pozivajo k zadržanosti mednarodne skupnosti, da bi se izognili "resnim humanitarnim posledicam". Zadržanost AU-ja gre pripisati libijskim naložbam v podsaharski Afriki in simbolični vlogi Gadafija pri ustvarjanju "vizije o močni in združeni Afriki".
Napade zahodnih držav sta kritizirala tudi venezuelski predsednik Hugo Chavez in bolivijski predsednik Evo Morales. Kot sta poudarila, so ZDA in njihovi evropski zavezniki izvedli napade zaradi libijske nafte. Je pa vojaško akcijo v Libiji podprla Japonska, ki je libijskega predsednika Gadafija pozvala, naj sprejme "razumno odločitev".
Iranske oblasti so sporočile, da so bile tovrstna posredovanja velikih sil do zdaj vedno namenjena zavarovanju njihovih lastnih interesov, vzpostavljanju vojaških oporišč v relevantnih državah in nadaljevanju njihove imperialistične politike v novih oblikah in pod novimi izgovori.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje