Po projekcijah, ki jih je za France Televisions in Radio France pripravil Ipsos-Sopra Steria, bo imela Macronova stranka v 577-članski narodni skupščini po drugem krogu volitev, ki bo prihodnjo nedeljo, absolutno večino, in sicer med 390 in 430 poslancev, republikanci pa med 85 in 125 poslancev. Nepokorna Francija naj bi dobila med 11 in 21 sedežev, desničarska stranka Nacionalna fronta med 3 in 10 sedežev, Socialistična stranka pa naj bi imela med 20 in 35 sedežev, poroča Le Monde.

Po navedbah Le Figaroja je Macronova stranka prejela 32,90 odstotka, kar naj bi ji prineslo med 400 in 440 sedežev, republikanci so osvojili 21 odstotkov glasov (med 95 in 132 sedežev), Nacionalna fronta 13,5 odstotka (med 2 in 5 sedežev), Nepokorna Francija je osvojila 11 odstotkov glasov (med 13 in 23 sedežev), socialistična stranka pa le 9,70 odstotka glasov (med 15 in 25 sedežev).

Kot je v prvi izjavi po objavi izidov vzporednih volitev dejal tiskovni predstavnik francoske vlade, so francoski volivci z izidom pokazali, da želijo hitro izvajanje večjih reform, ki jih je obljubil Macron. Izid prvega kroga je dober obet za Macrona pred drugim krogom, za katerega mu analitiki napovedujejo, da utegne osvojiti kar tri četrtine sedežev v 577-članski skupščini. Kot je znano, imajo Francozi večinski volilni sistem.

Na drugi strani so veliko razočaranje nad volilnim izidom pričakovano že izrazili republikanci in namestnik predsednice stranke Nacionalna fronta Florian Pilippot, ki je dejal, da je izid v prvem krogu za stranko veliko razočaranje.

Volilna udeležba je bila 49-odstotna, kažejo napovedi. Do 17. ure se je volitev udeležilo 40,75 odstotka volivcev, kar je občutno manj kot na prejšnjih volitvah, ko je v tem obdobju glasovalo 48,31 odstotka volivcev. V prvem krogu aprilskih predsedniških volitev je bila volilna udeležba do 12. ure 28,5-odstotna.

Lani ustanovljenemu gibanju Naprej, republika v prvem krogu napovedujejo okrog 30-odstotno podporo – izid, ki naj bi se v drugem krogu spremenil v jasno večino poslanskih sedežev. Macronovi kandidati naj bi glede na nekatere raziskave zasedli od 320 do 350 sedežev, medtem ko jih za večino potrebujejo 289. Nekatere ankete jim napovedujejo celo do 400 poslancev.

Za 577 poslanskih mest v spodnjem domu parlamenta se je potegovalo 7.882 kandidatov. Francozi bodo v vsakem izmed 577 volilnih okrajev izvolili po enega poslanca. Kandidat si lahko zmago zagotovi že v prvem krogu, če osvoji več kot 50 odstotkov glasov, ki pa morajo predstavljati najmanj 25 odstotkov vseh volilnih upravičencev.

Če to ne bo uspelo nobenemu kandidatu, se bodo v drugem krogu pomerili prvo- in drugouvrščeni ter tisti, ki bodo v prvem krogu prejeli glasove vsaj 12,5 odstotka volilnih upravičencev. V drugem krogu zmaga kandidat z največjim deležem glasov.

Pri tem velja večinski volilni sistem – sedež v narodni skupščini dobi le zmagovalec, medtem ko glasovi za preostale kandidate odpadejo, zato manjše stranke še posebej težko pridobijo poslanske mandate.

Premoč Macrona je tako očitna, da so tekmeci svojo kampanjo zasnovali na oblikovanju čim močnejše opozicije. "Ne bi bilo prav, da bi imeli monopolno stranko," trdi socialist in nekdanji premier Bernard Cazeneuve. Socialistična stranka je vodila Francijo zadnjih pet let, po spremembah znotraj stranke pa ji ankete napovedujejo le med 15 in 30 sedežev.