Tako bodo tisti duševno moteni storilci, ki jih bo za to določila posebna komisija, morali po koncu prestajanja kazni prisilno bivati v posebni ustanovi.

Komisijo, ki bo o tem odločala, bodo sestavljali prefekt, sodnik, psiholog, psihiater, odvetnik in žrtev kaznivega dejanja, ki ga je zagrešila obravnavana oseba. Njihova odločitev bo sprejeta leto pred iztekom kazni storilca in bo veljala eno leto, nato pa jo bo mogoče vsako leto podaljševati do storilčeve smrti. O tem bo odločala druga komisija, sestavljena iz treh sodnikov prizivnega sodišča.

Z zakonom nad pedofile
Tak zakon, ki je sprožil veliko moralnih in ustavnih vprašanj in si je pridobil številne nasprotnike, je bil sprejet po tem, ko je avgusta lani 61-letni pedofil Francis Evrard kmalu po izteku zaporne kazni ugrabil in zlorabil 5-letnega dečka. Sprva so menili, da bi lahko tako odločitev sprejeli zgolj za zločine, storjene nad osebami, mlajšimi od 15 let, a so poslanci to razširili in sprejeli za vse, ki so obsojeni na najmanj 15 let zapora.

Socialisti proti zakonu
Temu so ostro nasprotovali opozicijski socialisti. Ti menijo, da je zakon plod razmišljanja, ki je podoben tistemu v nacistični Nemčiji in je privedel do najhujših ekscesov. Menijo, da določen človek ne bo zaprt zaradi zločina, za katerega je bil obsojen, temveč zaradi zločina, ki bi ga lahko zagrešil. Po mnenju socialistov zakon ni v skladu s pravnim naukom Evropskega sodišča za človekove pravice.

Ministrica Dita očitke zavrača
Francoska ministrica za pravosodje Rashida Dati pa je prepričana, da gre za varnostni ukrep, ki se po kazenskem pravu lahko doda k že izrečeni kazni. S tem je komentirala pomislek socialistov, ki so prepričani, da zakon krši določila kazenskega zakonika, ki ne predvideva dvojne kazni za isti zločin.

Ker je v novem zakonu tudi določilo, da je ukrep mogoč zgolj, če je predviden že v izrečeni kazni, bo mogoče tako kazensko rešitev uporabiti šele čez petnajst let, ko se bodo iztekle prve kazni po novem zakonu.

M. R.