Iz urada francoskega predsednika Emmanuela Macrona so sporočili, da je predsednik odobril aretacijo desetih nekdanjih pripadnikov Rdečih brigad. Policija jih je sedem aretirala, tri pa še iščejo.

Deseterico iščejo zaradi najresnejših zločinov
Poudarili so, da deseterico, katerih imen niso navedli, v Italiji iščejo zaradi "najresnejših zločinov". Pojasnili so, da Macron s tem ni odstopil od doktrine, ki jo je leta 1985 sprejel tedanji predsednik Francois Mitterrand. V skladu z njo skrajnežem nudijo zatočišče, če so se odrekli nasilju in če jih v Italiji ne iščejo zaradi umora ali drugih krvnih deliktov.

"Francija, ki je prav tako prizadeta zaradi terorizma, razume absolutno potrebo po zagotovitvi pravice za žrtve," je Elizejska palača še zapisala v izjavi za javnost. Med aretiranimi je tudi Marina Petrella, ki je bila v Italiji zaradi umora obsojena na dosmrtni zapor. Odvetnica Petrelle in še štirih drugih aretiranih Irene Terrel je Francijo obtožila izdaje. Napovedala je pritožbo na aretacije in izročitev Italiji.

Draghi: Pustili so rano, ki je še vedno odprta
V Rimu so medtem pozdravili aretacije nekdanjih pripadnikov Rdečih brigad. Italijanski premier Mario Draghi je izrazil zadovoljstvo, da je Francija sprožila sodne postopke, ki jih je zahtevala Italija glede nekdanjih članov teroristične skupine. Po njegovih besedah so aretirani "odgovorni za zelo hude teroristične zločine, ki so pustili rano, ki je še vedno odprta".

Rdeče brigade ubile več sto ljudi. Med njimi italijanskega premierja Alda Mora.
Rdeče brigade so v 70. in 80. letih preteklega stoletja v Italiji izvedle več terorističnih napadov. Krivijo jih za smrt več sto ljudi. Leta 1978 so ugrabili in ubili tudi vodjo krščanskih demokratov in nekdanjega italijanskega premierja Alda Mora.

Italijanske oblasti zahtevajo izročitev 200 nekdanjih pripadnikov Rdečih brigad
Italijanske oblasti sicer skupno zahtevajo izročitev 200 nekdanjih pripadnikov Rdečih brigad, ki so se zatekli v Francijo. Zaradi tega v odnosih med državama že več desetletij vladajo napetosti. Leta 2019, ko je položaj italijanskega notranjega ministra zasedal vodja skrajno desne Lige Matteo Salvini, so se zaradi nesoglasij pri tem in tudi drugih vprašanjih močno zaostrile.