Potem ko so v Franciji po novembrskih napadih v Parizu, v katerih je bilo ubitih 130 ljudi, razglasili izredne razmere, so te zdaj podaljšane še za tri mesece. Narodna skupščina, spodnji dom francoskega parlamenta, je podaljšanje izrednih razmer odobrila z 212 glasovi za in 31 proti, trije poslanci pa so se vzdržali glasovanja. Že prejšnji torek je senat, zgornji dom parlamenta, podaljšanje podprl s prepričljivo večino. Parlament je odločitev sprejel kljub množičnim protestom po Franciji proti podaljšanju takšnega stanja v državi.

A francoska vlada poudarja, da nevarnost napadov ostaja visoka. Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je dejal, da nevarnost ni izginila in da teroristična grožnja "še nikoli ni bila večja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Priročna (in široka) pooblastila za policijo
Izredne razmere policiji med drugim dajejo pooblastila za izvajanje hišnih preiskav in odrejanje hišnega pripora tudi brez sodnega nadzora, kar policija s pridom izkorišča. Od novembra je tako izvedla okoli 3.340 hišnih preiskav, zasegla pa je 578 kosov orožja. Več kot 340 ljudi so pridržali, trenutno pa je v hišnem priporu 285 ljudi. Od začetka leta so aretirali 40 ljudi zaradi suma, da so povezani z omrežji, ki grozijo s terorističnimi napadi ali jih poveličujejo.

Svet Evrope medtem izraža zaskrbljenost nad "nekaterimi zlorabami", ki so jih policisti izvedli med nekaterimi nasilnejšimi preiskavami. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muiznieks je na začetku februarja v francoskem Le Mondu zapisal, da bi podaljšanje pomenilo "težko obdobje za človekove pravice v Franciji".

Kot je še dodatno opozoril, deluje, da imajo izredne razmere zelo omejen učinek v boju proti terorizmu, "na drugi strani pa je močno omejil osnovne svoboščine in oslabil določena zagotovila vladavine prava", je poročal New York Times.