V Franciji so bile po pariških napadih že zaprte tri mošeje, sledilo naj bi jih več kot 100. Na sliki francoski vojaki pred Veliko mošejo v Lyonu. Foto: Reuters
V Franciji so bile po pariških napadih že zaprte tri mošeje, sledilo naj bi jih več kot 100. Na sliki francoski vojaki pred Veliko mošejo v Lyonu. Foto: Reuters
false
Zapiranje mošej bi lahko pripeljalo do novih problemov v odnosih med muslimani in muslimankami ter oblastmi v Franciji. Foto: Reuters

Kot poroča Al Džazira, je možnost zaprtja novih mošej napovedal glavni francoski imam Hasan El Alaoui, ki v Franciji imenuje pokrajinske in lokalne imame. Šlo naj bi za t. i. radikalne mošeje, takšne brez licenc, v katerih se širi sovražni govor, v času izrednih razmer pa naj bi se zaprle zaradi varnostnih razlogov.

Pri tem se je El Alaoui skliceval na uradne podatke in pogovore, ki so jih imeli z notranjim ministrstvom. Nedavna zaprtja mošej je sicer označil za potrebna. El Alaoui v muslimanski skupnosti sicer ni osamljen v pričakovanju množičnega zapiranja mošej.

V Londonu medtem narašča islamofobija. Po napadih v Parizu se je število tedenskih napadov na muslimane in muslimanke več kot potrojilo. Policija je sporočila, da je bilo teden pred napadi 13. novembra ugotovljenih 24 islamofobnih incidentov, dva tedna pozneje pa jih je bilo 76. Policija je še sporočila, da je zaznanih primerov morda več zaradi večje pripravljenosti za njihovo prijavo, ob tem pa da se zavedajo, da se primeri islamofobije še vedno premalo prijavljajo.

Organizacije za varstvo človekovih pravic in aktivisti medtem opozarjajo, da zapiranje "radikalnih" mošej ne bo preprečilo varnostnih groženj. Ravno nasprotno, okrepilo bi lahko občutek odtujenosti v muslimanski skupnosti. Francosko-tunizijska aktivistka za človekove pravice Samia Hathroubi je dejala, da so strokovnjaki dokazali, da teroristi ne prihajajo iz organiziranih skupnosti.

Kot meni, obstaja vrzel med tem, kar francoski predsednik Francois Hollande govori, da pomiri muslimane in jim da vedeti, da niso tarča, ter resničnostjo racij v času izrednih razmer, ki so bile "večinoma uperjene zoper mošeje in aktiviste iz muslimanskih skupnosti". Izredne razmere ogrožajo državljanske pravice in svoboščine, opozarja. "Še predobro smo vedeli, da bomo prva tarča tega izrednega stanja, in to je dokaz, da smo imeli prav," je dejala.

Od novembra so francoske sile izvedle racije v 2.235 domovih in stavbah, pridržale so 232 ljudi, zaplenile pa 334 kosov orožja, je v sredo dejal francoski notranji minister Bernard Cazeneuve.

Radikalizacija se ne izvaja v mošejah
Yasser Louati iz Kolektiva proti islamofobiji medtem opozarja, da protiteroristični sodniki pravijo, da se radikalizacija dogaja zunaj mošej. "Dogaja se v zaporih ali zaprtih krogih ljudi ali na spletu," je dejal. Poleg tega sploh ni jasno, kaj pomeni izraz "radikalna mošeja," še opozarja Louati in dodaja, da so bile odločitve o zaprtju mošej povsem samovoljne.

Zaradi izrednih razmer pa ni treba oblastem pred nikomer upravičevati svojih dejanj, je dejal. "Če zapiranje mošej ni zanikanje verske svobode, ne vem, kaj je."

V Franciji živi med 5,5 in 6,2 milijona muslimanov, kar je okoli 7,6 odstotka prebivalstva. "Politiki so se že prej pritoževali zaradi ljudi, ki so molili na ulici. Kje bodo pa molili zdaj," sprašuje Louati, ki pojasnjuje, da je v Franciji veliko pomanjkanje mošej, ki jih je sicer 2.600. Poleg tega je policija včasih pretirano nasilna med izvajanjem racij, opozarja. Posledice "takšne brutalnosti" bi lahko bile "dodatno ponižanje, alienacija in zamera do vlade", Louatija še navaja Al Džazira.