Gbagbo je na oblasti od leta 2000. Za zdaj ne kaže nobenih znakov, da se namerava odpovedati predsedniškemu položaju. Foto: EPA
Gbagbo je na oblasti od leta 2000. Za zdaj ne kaže nobenih znakov, da se namerava odpovedati predsedniškemu položaju. Foto: EPA
Slonokoščena obala
Gbagbo je bil oster nasprotnik nekdanjega diktatorja Felixa Houphouet-Boignyja, ki je med drugim znan po tem, da si je dal v svojem rojstnem mestu zgraditi rkopijo vatikanske Bazilike sv. Petra, ki velja tudi za največjo cerkev na svetu. Foto: EPA

V povolilnem nasilju je v nekoč cvetoči zahodnoafriški državi umrlo že skoraj 200 ljudi. Na predsedniških volitvah konec novembra je po podatkih volilne komisije zmagal opozicijski voditelj Alassane Ouattara, a ga je dozdajšnji predsednik Gbagbo obtožil volilne prevare in njemu zvesto ustavno sodišče ga je znova potrdilo za predsednika.

Volitve naj bi Slonokoščeni obali znova prinesle mir, stabilnost in enotnost, vendar se je zgodilo ravno nasprotno, s čimer se je okrepil strah pred ponovnim izbruhom državljanske vojne, ki je med severom in jugom divjala med letoma 2002 in 2003.

Kljub pritiskom mednarodne skupnosti Gbagbo noče predati oblasti svojemu nasprotniku. Po zasedanju Zahodnoafriške gospodarske skupnosti (ECOWAS) v Nigeriji so mu voditelji držav v soseščini zagrozili z "zakonito uporabo sile", če se ne bo poslovil s položaja. Še prej bodo poslali odposlance, ki naj bi ga skušali prepričati o odstopu.

"Ali pripravljate atentat?"
Zunanji minister Slonokoščene obale Alcide Djedje je izrazil pripravljenost na srečanje z odposlanci ECOWAS-a in zatrdil, da ni nobenega razloga za vojaško posredovanje. "Kaj bodo naredile sile, ki bi posredovale? Koga bodo napadle? Ali načrtujejo atentat na Gbagboja?" se je spraševal Djedje.

V izjavi po koncu srečanja je ECOWAS zapisal, da bodo, če bo Gbagbo še naprej vztrajal na oblasti, prisiljeni poseči tudi po drugih ukrepih, vključno z uporabo sile. Napovedali so tudi srečanje vojaških voditeljev držav članic združenja, ki bodo pripravili načrt za morebitno posredovanje.

Da bi dodatno okrepili pritisk na Gbagboja, so ZDA in Evropska unija proti njemu in njegovemu ožjemu krogu sodelavcev uvedle omejitev potovanj, Svetovna banka pa je ustavila dotok finančnih sredstev zahodnoafriški centralni banki.

Upajo, da zaradi finančnih sankcij Gbagbo ne bo več zmožen plačevati plač javnim uslužbencem, predvsem članom vojske, ki mu je bila do zdaj zvesta, čeprav so se pojavljale tudi govorice o njeni notranji razdeljenosti. Prav vojska je tista, ki mu omogoča, da še naprej ostaja na oblasti.

Naraščanje napetosti v nekdanji francoski koloniji je prisililo Francijo, da je okoli 13.000 svojih državljanov pozvala, naj zapustijo državo. Nizozemsko zunanje ministrstvo je v petek sporočilo, da so proti Slonokoščeni obali napotili svojo vojaško ladjo, ki bo omagala pri morebitni evakuaciji evropskih državljanov, če se bo nasilje še stopnjevalo.