V eni od redkih objav v časopisih je hunta sporočila, da so bili aktivisti prijeti zaradi podpihovanja civilne nepokorščine in spodkopavanja varnosti v državi, zato jim grozi do 20 let zapora. Aktivisti so v nedeljo v nekdanji prestolnici Jangun pripravili proteste, ker je vlada nenapovedano zvišala cene goriva kar za 500 odstotkov, napovedali pa so tudi nove shode.

Med prijetimi aktivisti so voditelji študentskega protesta iz leta 1988, ki ga je vojaška hunta za ceno številnih smrtnih žrtev brutalno zatrla. Najbolj znan med njimi je Min Ko Naing, dobitnik več ameriških in evropskih nagrad za človekove pravice, ki je po 15 letih zapora prišel na prostost novembra leta 2004, a se je lani septembra spet znašel za rešetkami za štiri mesece. Aktivsti za demokracijo v Mjanmaru se bojijo, da bodo s prijetimi aktivisti v zaporu slabo ravnali.

Vojaška hunta v Mjanmaru, nekoč Burmi, je na oblasti od leta 1988, ko je po prodemokratičnih protestih prevzela oblast z državnim udarom. Dve leti pozneje je sicer organizirala volitve, na katerih pa je zmagala Narodna liga za demokracijo pod vodstvom najbolj znane opozicijske voditeljice Aung San Su Či, zaradi česar generali niso hoteli predati oblasti. 62-letna Su Čijeva, ki je dobitnica Nobelove nagrade za mir, je za zapahi ali v hišnem priporu preživela večino časa v zadnjih 17 letih, zaradi političnih prepričanj pa je podobna usoda doletela še več kot tisoč ljudi.

Mjanmar, ki je bil ob osamosvojitvi izpod britanskega kolonialnega jarma leta 1948 največji svetovni izvoznik riža, je danes ena najrevnejših azijskih držav. Država je tudi ena največjih kršiteljic človekovih pravic, zaradi česar je pogosto na udaru kritik človekoljubnih organizacij.

C. R.