Zadnji sovjetski voditelj je v članku, ki je bil objavljen v časopisu Rosiska Gazeta, zapisal, da Zahod zaradi ukrajinske krize ni uvedel le sankcij proti Rusiji, ampak je ustavil tudi sodelovanje pri svetovnih vprašanjih, od boja proti terorizmu do podnebnih sprememb in epidemij.

"Odnose je treba nujno odmrzniti," je poudaril 83-letni Gorbačov in predlagal, naj voditelji Rusije in ZDA razmislijo o vrhunskem srečanju, na katerem bi se brez pogojevanja lotili obširne agende. Prepričan je, da bi bilo treba tak vrh pripraviti tudi med Rusijo in Evropsko unijo.

Po njegovih besedah imata Rusija in ZDA posebno odgovornost. "Ko od nje odkorakata, svet vidi strašne posledice."

Kot je dejal, bi morali obe strani sestopiti s svojih ideoloških okopov, pri tem pa se ne bi smeli bati izgube ugleda na eni ali propagandne zmage na drugi strani. "Vse to bi moralo biti del preteklosti. Misliti bi morali na prihodnost," je poudaril.

Gorbačov meni, da so trenutna mednarodna prizadevanja za rešitev ukrajinske krize tako neprimerna, da ogrožajo vse. Obe strani kršita prekinitev ognja, obe sta krivi uporabe posebej nevarnega orožja in kršitev človekovih pravic. "Vojna do zmagovitega konca ni mogoča. Čas je, da se ustavi."

Pogajanja za končanje spora bi morala temeljiti na septembrskem mirovnem dogovoru iz Minska, čeprav mu ni uspelo ustaviti spopadov. "Druge poti ni," je še dejal.

Gorbačov je marca podprl rusko priključitev Krima, saj je imela po njegovem mnenju Rusija pravico popraviti zgodovinsko napako Sovjetske zveze, ki jo je dodelila Ukrajini. "To bi morali pozdraviti, ne da se zaradi tega uvajajo sankcije," je izjavil takrat.

Premirje podaljšano
Ukrajinska vojska je sporočila, da je podaljšala prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine, potem ko so tako proruski separatisti kot ukrajinske sile v torek večinoma spoštovali 24-urno prekinitev ognja. Na podaljšano premirje se separatisti še niso odzvali.

Tiskovni predstavnik ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Andrij Lisenko je dejal, da je prekinitev ognja zdržala in da so opazili precej manj streljanja kot prejšnje dni. "Dan tišine je pokazal, da se strani približujeta druga drugi," je dodal in pojasnil, da so v torek zaznali deset primerov streljanja, pri čemer pa ni bil ubit ali ranjen noben ukrajinski vojak.

Dogovor o dnevu tišine so pred dnevi dosegli predstavniki separatistov, Ukrajine, Rusije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je pred dnevi napovedal, da bosta po dnevu tišine obe strani imeli 30 dni časa, da umakneta vse težko orožje z demilitariziranega območja, kot določa dogovor, sklenjen 5. septembra v beloruski prestolnici Minsk.