Gorbačov je na Zahodu, kjer velja za sogovornika Reagana pri padcu komunizma, veliko bolj cenjen kot v Rusiji. Foto: EPA
Gorbačov je na Zahodu, kjer velja za sogovornika Reagana pri padcu komunizma, veliko bolj cenjen kot v Rusiji. Foto: EPA
Mihail Gorbačov in Vladimir Putin
Gorbačov meni, da je Putin preveč samozavesten. Foto: EPA
Miahail Gorbačov in Boris Jelcin
Gorbačov je - nerad - z Borisom Jelcinom privolil v razpustitev Sovjetske zveze; 25. decembra 1991 je odstopil kot predsednik, dan pozneje pa je Sovjetska zveza tudi uradno nehala obstajati. Foto: EPA

Pred dnevi je zadnji voditelj Sovjetske zveze, ki je bolj kot v domovini cenjen na Zahodu, izrekel nekaj kritičnih besed na račun ruskega premierja Vladimirja Putina in predsednika Dmitrija Medvedjeva zaradi nedemokratičnega načina vladanja. V pogovoru za britanski The Independent je pojasnil, zakaj je še leta 2007 na predsedniških volitvah podprl Putina. "Ko je Putin prišel na oblast, so bile razmere v Rusiji zelo težke. Država je bila na robu propada. Takrat je bila najpomembnejša stabilizacija. Putin je ukrepal, včasih je uporabljal avtoritarne metode, včasih delal napake, kljub temu pa je veljalo prepričanje, da je bilo dobrega več kot slabega, in država je podpirala Putina. Tako je moje mnenje o Putinu."

"Podobno, kot sem jaz na neki stopnji perestrojke postal preveč samozavesten, se dogaja z današnjimi politiki. Včasih je težko sprejeti, prepoznati lastne napake, a to je treba storiti. Bil sem kriv prevelike samozavesti in arogance in za to sem bil kaznovan. Kaznovali so me dogodki, ki so sledili. Svojo izkušnjo delim s Putinom in z Medvedjevom, ker nočem, da zaideta zaradi podobnih napak," je dodal Gorbačov.

Reforme Gorbačova vodile k padcu Sovjetske zveze
S perestrojko in z glasnostjo je Gorbačov nameraval obnoviti sovjetsko gospodarstvo, tako da je osvobodil ljudi tiranije sovjetske dobe. To je pomenilo, da mora posameznik postati pomembnejši, da bi ustvarili nov, demokratičen družbeni red, hkrati pa je pomenilo konec zagotovljene službe. Zaradi hitrega porasta brezposelnosti je Gorbačov hitro postal nepriljubljen. Njegove reforme so privedle tudi h koncu Sovjetske zveze, ko so države, ki si jih je priključil Stalin, dobile svobodo, da odločajo o tem, kaj želijo. Želele so neodvisnost. Zgodovinarji so razdeljeni glede tega, ali se je Gorbačov popolnoma zavedal, kakšne posledice bodo imele njegove reforme; spremembe so gotovo prišle hitreje, kot je pričakoval.

Kasta milijarderjev nastala v času Jelcina
Gorbačovu je žal, da ni imel priložnosti končati začetih reform. Kot vseživljenjski komunisti, ki za svojega idola navaja Lenina, ni zadovoljen z ruskimi bahaškimi višjimi sloji. "V časopisu Novaja Gazeta sem bral seznam vseh nepremičnin, ki so v lasti Romana Abramoviča, to je neverjetno. Sram me je. Kasta milijarderjev, ki jo imamo v Rusiji, je posledica dogajanja v času Jelcina," pravi o svojem nasledniku Borisu Jelcinu. Meni, da bi morali premožni Rusi svoje bogastvo deliti z revnejšimi. "Mislim, da bi morali imeti zakone, ki bi to urejali, to pa bi lahko uredili s pomočjo davčnega sistema."

"Prej ko boste odšli iz Afganistana, bolje bo"
Med obžalovanji, ki jih ima, je tudi ta, da je Sovjetska zveza v neuspešnem poskusu, da bi komunizem ponesla v svet, leta 1979 napadla Afganistan. Invazija je trajala 10 let, Gorbačov pa je o njej dvomil od začetka, ko je prišel na oblast leta 1985. "Ko smo prišli tja, smo vedeli, da je bila to napaka. A kako popraviš napako? Ali zbežiš v paniki? Ne. Moraš sodelovati z drugimi, s svojimi prijatelji, a tudi z opozicijo in mi smo stopili v stik z opozicijo ter dosegli nekatere dogovore. Zdaj menim, da bi moral biti cilj, da se zapusti Afganistan. To pravim Američanom - prej ko boste odšli, bolje bo," meni o tem, kaj bi morala mednarodna skupnost narediti v Afganistanu, kjer po njegovih besedah ljudje živijo v skladu s svojimi pravili in se o vsem odločajo sami.

Američani naj priznajo svoj del krivde
V ZDA je Gorbačov zelo priljubljen, dobro se je razumel z nekdanjim predsednikom Ronaldom Reaganom, tudi Baracku Obami je naklonjen, a kljub temu meni, da so ZDA same krive za svoj trenutni boj z islamom, saj so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja na skrivaj financirale islamske skrajneže v Afganistanu v okviru svojega boja proti komunizmu. "Američani bi morali sprejeti svoj del krivde. Ves čas smo se pogovarjali z njimi, jim zagotavljali, da želimo Afganistan kot neodvisno državo, da bomo odšli, se umaknili iz te države. Hkrati pa so se naši partnerji na skrivaj pogovarjali s tistimi silami, s katerimi se zdaj borijo. Temu se reče zgodovinski in politični bumerang. Mislim, da ima Bog nekakšen mehanizem, ki ga uporablja, da kaznuje tiste, ki delajo napake."