Predsedniškemu kandidatu Stavrasu Dimasu tudi v tretje ni uspelo dobiti potrebne podpore 180 poslancev, da bi na predsedniškem stolčku nasledil 85-letnega Karolosa Papuljasa.

V prvem poskusu glasovanja, 17. decembra, je prejel 160 poslanskih glasov, v drugem, 23. decembra, pa 168. Za izvolitev so v prvih dveh krogih volitev sicer potrebni glasovi 200 od skupno 300 poslancev. V odločilnem tretjem krogu je bilo zahtevanih le 180 glasov.

V primeru, če poslancem šredsednika ne uspe izvoliti tudi po trejem glasovanu, grška ustava predvidena razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Vlada ima zdaj deset dni časa, da razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, ki najbi bile 25. januarja. Predsednik ima v Grčiji zgolj reprezentativno vlogo, glasovanje v parlamentu pa bi moralo biti zgolj formalnost.

Siriza vidi priložnost
Opozicijske stranke, med njimi levičarska Siriza Aleksisa Ciprasa, želijo volitve predsednika izkoristiti kot orodje za razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Po rezultatih nekaterih javnomnenjskih raziskav bi namreč kot najmočnejša sila slavila prav Siriza, ki nasprotuje varčevalni in reformni politiki vlade in mednarodnih posojilodajalcev. "Če bo takšna volja naših ljudi, bodo dogovori o varčevanju v zameno za finančno pomoč zgodovina," je sporočil Cipras.

Cipras namreč nasprotuje varčevalni in reformni politiki, ki jo v Grčiji po nareku mednarodnih posojilodajalcev izvaja vlada, ter se želi na novo pogajati o pogojih vračanja dolga. Ankete njegovi Sirizi napovedujejo zmago na predčasnih volitvah, vprašanje pa je, ali ji bo uspelo doseči jasno večino in oblikovati trdno vlado.

EU in IMF v skrbeh
Grško gospodarstvo se po šestih letih počasi postavlja na noge. Posojilodajalca Evropska unija in Mednarodni denarni sklad se bojita, da zmagala Siriza pomenila ustavitev finančne reforme v Grčiji. Vrednost grških državnih obveznic je ob razglasitvi predčasnih volitev, močno padla. Donosi na obveznice z ročnostjo desetih let so okoli poldneva narasli za 0,91 odstotne točke na 9,12 odstotka. Ob tem pa so narasle obresti na italijanske in španske obveznice. Potonili so tudi tečaji delnic na grški borzi; vodilni indeks je padel za 11 odstotkov, potem ko je bil že pred izidom glasovanja skoraj 10 odstotkov pod izhodiščem.

Tako predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker kot nemški finančni minister Wolfgang Schäuble sta Grčijo v preteklih dneh posvarila, naj ne opusti poti strukturnih reform in javnofinančne konsolidacije, ki jo je ubrala, medtem ko je od mednarodnih posojilodajalcev - EU in Mednarodnega denarnega sklada - prejela skupaj za kar 240 milijard evrov posojila.