Sodišče je še odločilo, da morajo iz zapora izpustiti vse turške vojake - dva majorja, štiri stotnike in dva vodnika. Odločitev sodišča je skladna z argumenti tožilca, ki je prejšnji teden dejal, da vojaki v Turčiji ne bodo deležni pravičnega sojenja.

Po odločitvi grškega vrhovnega sodišča so turške oblasti objavile nalog za aretacijo vseh osmih prebeglih vojakov. V odzivu je turško zunanje ministrstvo sporočilo, da Grčija ščiti prevratnike in deluje v nasprotju z mednarodnim pravom. Odločitev sodišča so v Ankari označili za politično motivirano potezo.

V Grčijo so vojaki prebegnili z vojaškim helikopterjem, s katerim so 16. julija pristali v severnem grškem mestu Aleksandropolis. Čeprav so vojaki zanikali vpletenost v poskus vojaškega udara, pa jih je Turčija označila za teroriste. Kot zatrjujejo, so njihova življenja ogrožena v Turčiji, kjer so po njihovih besedah svojcem že odvzeli potne liste in jih odpustili z delovnih mest.

V Grčiji so zaprosili za azil, vendar so julija lani zavrnili njihovo prošnjo, zdaj pa obravnavajo njihov priziv.

Po udaru sledile aretacije
Primer je neroden za Atene, ki sodelujejo z Ankaro pri uravnavanju pretoka prebežnikov, ki želijo priti v zahodno Evropo. Od neuspelega državnega udara je sicer že kar nekaj turških vojakov zaprosilo za azil v drugih državah članicah zveze Nato.

Turške oblasti so od julija aretirale že več tisoč ljudi, ki naj bi bili povezani z udarom, več tisoč jih je tudi izgubilo službo, med njimi predvsem novinarji, učitelji in policisti. Vse sumijo, da so povezani z gibanjem klerika Fethullaha Gülena, ki ga Ankara krivi organizacije udara.