Ponovljenega prvega kroga volitev se je namreč ob bojkotu opozicije tudi tokrat udeležilo manj kot dve tretjini izmed 550 poslancev, kot je zahtevalo ustavno sodišče ob razveljavitvi prvega kroga glasovanja, ki je potekalo 27. aprila.

Ker tudi po desetminutnem odmoru kvorum ni bil dovoljšen, je vodstvo parlamenta nov poskus volitev razpisalo v sredo, a je Gül nato podal umik kandidature.

Opozicija je dosedanjemu kandidatu vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj očitala, da pomeni grožnjo posvetni ureditvi države, saj naj bi se z njim zelo okrepil islamistični pritisk na vodstvene funkcije v državi.

V soboto so po turških mestih znova demonstrirali privrženci opozicije, ki so nasprotovali Gülovi kandidaturi. Ta je sicer prepričan, da ga podpira večina Turkov in bi na splošnih volitvah gotovo zmagal. Prav zato je premier Tayyip Erdogan že napovedal spremembe volilne zakonodaje, po kateri bi predsednika kmalu volilo ljudstvo.

Turški predsednik s sedemletnim mandatom ima sicer po ustavni ureditvi iz leta 1982 predvsem ceremonialno vlogo, ima pa tudi pravico veta na zakone in končno besedo pri imenovanju visokih vladnih predstavnikov.