Gvinejcem je prekipelo. Dovolj imajo korupcije in samovoljnosti predsednika Lansane Conteja, ki je na oblasti že 23 let. Zadnje proteste in stavko je sprožilo njegovo posredovanje za prostost dveh nekdanjih sodelavcev, ki sta bila zaprta zaradi korupcije. Conte je šel celo tako daleč, da je šel decembra sam v zapor v prestolnici Conakry in izsilil izpustitev sodelavcev.

Revščina in korupcija
Dvotedenska splošna stavka je ohromila državo, povzročila pomanjkanje hrane v prestolnici Conakry in ustavila izvoz boksita. Gvineja ima največje zaloge te rude, iz katere pridelujejo aluminij, na svetu, vendar pa kljub naravnemu bogastvu deset milijonov prebivalcev živi v revščini. Organizacija Transparency International je Gvinejo uvrstila na vrh lestvice najbolj korupcijskih afriških držav.

Conteju ne zaupajo
V uličnih protestih je bilo ubitih več kot 60 ljudi. Nevarnost krize v državi je sicer za nekaj časa minila, potem ko je Conte v sredo popustil zahtevam sindikatov in obljubil imenovanje novega premierja z večjimi pooblastili. Sindikalni voditelji so pozdravili to odločitev, vendar hočejo videti konkretne rezultate, saj je zaupanje v predsednika splahnelo. Zahtevajo, da se sestavi vlada tehnokratov in da se Conte neha vmešavati v delo vlade.

Vladanje z vojsko in družino
Conte je kot vojaški poveljnik na oblast prišel z državnim udarom leta 1984 po smrti predsednika Ahmeda Sekouja Toureja, ki je nekdanjo francosko kolonijo vodil od razglasitve neodvisnosti leta 1958. Takoj je ukinil ustavo in oblast osnoval ob podpori vojske ter v vladanje vključil svojo družino. Vojaško oblast je v začetku 90. let nadomestil s civilno in leta 1992 dovolil delovanje političnih strank. Leto dni kasneje je zmagal na prvih volitvah, ki so jih njegovi nasprotniki označili za volilno prevaro.

Na ustavnem referendumu leta 2001 je 98 odstotkov volivcev glasovalo za ukinitev omejitve predsedniških mandatov in za podaljšanje mandata s petih na sedem let. Opozicija je referendum označila za državni udar. Na volitvah leta 2003 je Conte zmagal z 95 odstotki glasov. Med svojo vladavino je preživel več poskusov državnega udara, na roko pa mu je šla tudi opozocija, ki se ni uspela poenotiti.

Bo šibko zdravje usodno?
73-letni verižni kadilec in diabetik je že dalj časa šibkega zdravja, zato mnogi menijo, da ne bo zdržal do konca svojega mandata. Lani je dvakrat odšel na zdravljenje v tujino, enkrat v Maroko in drugič v Švico. Po mnenju analitikov bo glavno besedo pri reševanju krize v državi in Contejevi usodi imela vojska, ki je bila do zdaj zvesta predsedniku v zameno za številne ugodnosti. V svojem zadnjem govoru je zato vojsko pozval k podpori.

Gostiteljica beguncev
Gvineja ima osrednji položaj v zahodni Afriki in med drugim meji na Liberijo in Sierro Leone, ki počasi okrevata po letih državljanske vojne, zato bi lahko nestabilnost v državi ogrozila krhki mir v sosednjih državah. Med vojno v teh državah je Conte ponudil gostoljublje beguncem in si s tem zagotovil dotok finančne pomoči, vendar so donatorji hitro ustavili pomoč, ko so ugotovili, da denar ne gre za begunce, ampak izgine v žepih vladnih uradnikov.

Negotova prihodnost
Vakum, ki bi nastal z odhodom Conteja, lahko sproži ogorčen boj za oblast med njegovimi sodelavci v vojski in vladi, ki so dejansko vladali v zadnjih letih, ko je bil resno bolan. Prihodnost Gvineje zato ostaja negotova in povzroča skrbi drugim afriškim vladam, ki se do danes še niso uspele resneje soočiti s krizami na celini in so se vseskozi zanašale na pomoč velesil.

G.V.