Sodnik Vikotor Danilkin je prisluhnil argumentom državnega tožilstva in je ruskega oligarha obsodil še na dodatnih šest let. Ker je 47-letni poslovnež, ki je obogatel kot lastnik naftne družbe Jukos, zaprt že od oktobra 2003, bo lahko na svobodo prišel šele leta 2017. Na enotno 14-letno kazen je bil Hodorkovski obsojen zaradi večmilijardne kraje in pranja denarja, medtem ko je bil na prvem sojenju obsojen utaje davkov državi.

Putinova zarota ali razkrinkani oligarh?
Odvetnik razvpitega oligarha je sodbo pospremil z besedami, da sta ostra kazen in dodatnih šest let zapora zasluga zdajšnjega ruskega premierja Vladimirja Putina. Hodorkovski ves čas obtožuje Putina, da gre za zaroto proti njemu, ker se je ustrašil njegovih političnih ambicij. Urad predsednika vlade je že zavrnil možnost, da bi Putin komentiral obsodbo.

Nasprotno številni poznavalci Rusije menijo, da sta bila Hodorkovski in Jukos, ki je bil konec 90. let največja zasebna družba v državi, preizkusni kamen, ali lahko nekdanja velesila še obvladuje svoja naravna bogastva ali je postala plen bogatih oligarhov, ki so oplenili in si razdelili Rusijo v težavnih letih po razpadu Sovjetske zveze.

Očitki z Zahoda o vmešavanju v pravosodje
Zahodne države so podvomile o poštenosti sodbe in ustreznosti višine kazni, saj naj bi se Kremelj vpletal v delovanje sodne veje oblasti. Vmešavanje Putina in domnevno politično obračunavanje z nasprotnikom pod pretvezo pranja denarja in utaje davkov v ZDA in številnih državah Evropske unije vzbujata dvom o vladavini prava v največji državi na svetu. Izrek sodbe bi lahko tudi ogrozil zadnje izboljšanje odnosov med ZDA in Rusijo.

Hodorkovski ovira ob vključevanju v WTO?
Zunanje ministrstvo ZDA meni, da je bil z obsodbo in kaznijo Hodorkovskemu zlorabljen ruski pravni sistem. "Ostajamo zaskrbljeni zaradi resnih obtožb o kršitvah postopkov, posebej v primerih Hodorkovski in Lebedev, ki sta bila obsojena na maksimalne kazni," so zapisali v uradnem sporočilu za javnost v State Departmentu.

Višji predstavni administracije Baracka Obame je po obsodbi celo dejal, da primer Hodorkovski otežuje sprejem Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo, za katerega si Moskva prizadeva že več let. "Primer zagotovo ne bo pomagal oziroma bo postopek samo zapletel," je dejal neimenovani predstavnik ameriške vlade.

Kritična do obsodbe je bila tudi nemška kanclerka Angela Merkel: "Ostaja tvis, da je politični motiv odigral ključno vlogo pri tem procesu."

Ruske oblasti so očitke z Zahoda in ruskih oporečnikov iz tujine že večkrat odločno zavrnile. "Sojenje je stvar ruskih sodišč in ne vlade. Očitki o selektivni pravici so brez vsake osnove," je odgovor Moskve zagovornikom Hodorkovskega, ki je bil na vrhuncu kariere tudi izredno vpliven mož v krogu nekdanjega predsednika Borisa Jelcina.

Od študenta kemije do prvega naftarja Rusije
Hodorkovski, ki se je 26. junija 1963 rodil v Moskvi, je študiral na slovitem Mendelejevem kemičnem inštitutu. Že kot študent je v zadnjih kaotičnih letih Sovjetske zveze začel trgovati z dobrinami, ki so bile blizu njegovemu strokovnemu področju. Po letu 1991 je kot mladenič z denarjem poceni kupoval propadla državna podjetja, kot kemik se je osredotočil na nafto in plin. Ustanovil je Jukos in banko Menatep, na vrhuncu je njegov naftni imperij proizvajal več nafte in plina kot emirat Katar, vrednost njegovega premoženja pa je presegla 40 milijard dolarjev.

Strm vzpon in še globlji padec
Težave so se za tedaj najbogatejšega Rusa začele z monetarno krizo leta 1998, ko je s svojim vodenjem razjezil manjšinske delničarje. Po aretaciji 25. oktobra 2003 so delnice Jukosa strmoglavile, državna davčna uprava je naložila izplačilo zaostalih davkov, ki jih Hodorkovski ni mogel plačati. Podjetje je postalo nelikvidno in je hitro začelo prodajati svoje premoženje (naftna in plinska polja) državnim podjetjem, Jukos pa je moral leta 2007 razglasiti bankrot.