Hrvaška je lani pozvala pet držav - Švedsko, Izrael, ZDA, Grčijo in Južno Korejo - k oddaji ponudb za dobavo lovskih letal, skupno pa so prispele štiri ponudbe. Kot je vladi poročal svet za obrambo, je najugodnejšo ponudbo oddal Izrael, ki eskadriljo 12 rabljenih letal F-16 ponuja za 400 milijonov evrov.

Prvi dve letali naj bi prispeli do leta 2020, preostalih deset pa do leta 2022.

Največja konkurenca so bila švedska nova letala gripen JAS-39, ki pa so bila še enkrat dražja, medtem ko sta ponudbi rabljenih različic vojaških letal F-16 poslali tudi ZDA in Grčija.

Odločitev o nakupu rabljenih izraelskih letal ni presenetljiva, saj je izraelsko ponudbo kot najboljšo decembra lani že ocenil parlamentarni odbor za obrambo. Zdaj je na vrsti hrvaška vlada, ki mora uradno potrditi nakup vojaških letal.

Denarja za nova letala ni
Sejo sveta za obrambo sta sklicala predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović in premier Andrej Plenković, ki sta v izjavah pred sejo nakazala, da Hrvaška nima denarja, da bi si privoščila nova letala. Grabar-Kitarovićava je med drugim dejala, da bi si rada kupila avtomobil mercedes, a potem ne bi imela denarja za hrano in druge življenjske potrebščine.

Po seji sveta za obrambo je Plenković napovedal, da bo strokovna komisija ministrstva za obrambo, ki je izvajala pripravljalne dejavnosti glede nakupa večnamenskega vojaškega letala, pripravila javno predstavitev vseh štirih ponudb, da bi se tudi javnost prepričala v pravilno odločitev o nakupu.

Izraelska letala so stara od 25 do 30 let in so jih že uporabljali v vojnih operacijah, kar je v delu hrvaške strokovne in vojaške javnosti izzvalo dvome o upravičenosti njihovega nakupa glede na namero Hrvaške, da bi z nadomeščanjem vojaških letal mig-21 iz časov nekdanjega JLA zadovoljila potrebe vojaškega letalstva do srede stoletja. Privrženci tega nakupa pa pravijo, da so izraelska letala posodobljena in kompatibilna z vojaškimi standardi zveze Nato.