Ker imata podjetji Hrvaške avtoceste (HAC) in Avtoceste Reka - Zagreb (ARZ) več kot štiri milijarde obveznosti, je po besedah ministra za morje, promet in infrastrukturo Hajdaša Dončića nujna monetizacija javnega dolga obeh javnih podjetij, ki bosta morali prihodnje leto vrniti okoli milijardo evrov dolga.

Podjetji dolga nista sposobni vrniti, država pa bremena noče prevzeti nase, saj ne želi še dodatno zvišati javnega dolga. Minister pričakuje, da bodo denar od enkratnega nakazila za koncesijsko nadomestilo uporabili izrecno za znižanje javnega dolga in kreditne obveznosti države.

Dolžnosti koncesionarja bodo med drugim odgovornost za upravljanje in vzdrževanje avtocest ter pobiranje cestnin, te pa bodo določili s pogodbo. Koncesionar se bo moral tudi obvezati, da bo ob morebitnem povečanem prometu zgradil tudi tretji pas avtoceste na odcepu med Zagrebom in Karlovcem.

Za koncesije naj bi obstajalo veliko zanimanje vlagateljev, zato Dončić pričakuje sklenitev posla v prihodnjih od devetih do 12 mesecih. Minister je zavrnil možnost, da bi avtoceste prodali ali v oddajo dali samo najprometnejše dele.

Sprenevedanje HDZ-ja
Opozicijski HDZ je kritiziral vladno odločitev in izrazil prepričanje, da gre za "iracionalno in neposredno protidržavno" potezo, čeprav je prav nekdanja HDZ-jeva vlada, v kateri je bil notranji minister sedanji vodja stranke Tomislav Karamarko, že leta 2010 razpravljala o oddajanju avtocest v koncesijo. Večina dolgov Haca in ARZ-ja izhaja iz obdobja, ko je Hrvaško vodila vlada HDZ-ja.

Neodvisni cestninski sindikat je za jesen napovedal referendum, če bo vlada odločila ponuditi avtoceste v koncesijo.

Na Hrvaškem je del avtocest že v koncesijah, predvsem v Istri in na severozahodu Hrvaške. V podjetju Bina-Istra ima hrvaška država 49-odstotni delež, medtem ko večinskega drži francoska družba Bouygues, ki je na "istrskem ipsilonu" od leta 1995.

Podobno lastniško razmerje je tudi v družbi Avtocesta Zagreb-Macelj, v katerem ima večinski delež avstrijsko podjetje Pyhrn Concession Holding.

HAC je lastnik prometnice med slovensko-hrvaško in hrvaško-srbsko mejo kot tudi avtocestne povezave notranjosti države z Dalmacijo. Skrbi za avtocesto med Zagrebom in madžarsko mejo pri Goričanu kot tudi za avtocesto v vzhodni Slavoniji, ki je del mednarodnega koridorja 5c od meje z Madžarsko do meje z BiH-om.

Poleg avtoceste med Reko in Zagrebom ARZ upravlja avtocesto med Reko in mejnim prehodom Rupa na meji s Slovenijo kot tudi most proti otoku Krku in reško obvoznico.