Po poročanju hrvaškega portala Index.hr je Hrvaška pred desetimi dnevi Severnoatlantski organizaciji oziroma njenemu civilnemu delu nakazala del članarine (okoli 300.000 evrov), a jeseni bi morali poravnati drugi, še zajetnejši obrok, ki znaša kar tri milijone evrov, kar bo še bolj obremenilo že tako ubogi hrvaški proračun, ki naj bi po napovedih danes doživel še tretji rebalans.

Namesto enkrat aprila, julija in jeseni v dveh delih
Članarino morajo vse članice Nata plačevati od trenutka, ko so uradno sprejete v zavezništvo. Ker je bila Hrvaška (skupaj z Albanijo) v zvezo sprejeta v začetku aprila, bi morala denar nakazati v Bruselj že takrat, a je to "zmogla" šele tri mesece pozneje, in še to je nakazala le del zajetne "pogače".

Aprila je hrvaško vodstvo sporočilo, da mora država za stroške za članstvu v Natu zagotoviti 3.030.000 evrov, ta vsota pa vključuje tako prispevke v vojaški in civilni proračun zavezništva, prispevke za izgradnjo novega Natovega središča in Natove infrastrukture. Takrat so dejali, da gre pri tem za enkratno nakazilo.

Kje so zdaj obljubljeni posli?
A zaradi tako visokega zneska si Hrvaška v takšnih razmerah, ko vodilnim sivijo glave zaradi hude gospodarske krize, ne more privoščiti, da bi ga nakazala v enem kosu. Mediji se tako zdaj spominjajo besed zunanjega ministra Gordana Jandrokovića, ki je ob vstopu države v Nato prepričljivo razlagal, kako bo članstvo v tej organizaciji hrvaškim podjetjem zelo koristilo, saj bodo lahko poslovala s podobnimi podjetji iz drugih držav zaveznic, posledično pa bo to okrepilo tudi celotno hrvaško gospodarstvo.

"Našim podjetjem se odpirajo nova tržišča, s tem pa nove priložnosti," je zagotovil minister, a do zdaj ni znan še niti en posel, za katerega bi bil prek Natovega natečaja izbrano kakšno hrvaško podjetje.

Hrvaška sicer k skupnemu proračunu Nata prispeva okoli 0,27 odstotka, kar je ena najnižjih vsot, ki jih plačuje kakšna država članica, saj se članarina odmeri glede na BDP države.

Je rešitev v oslabitvi kune?
Nekateri strokovnjaki zaradi izredno slabega gospodarskega položaja zagovarjajo devalvacijo oziroma znižanje vrednosti hrvaške valute kune. Kot trdi Vladimir Lasić iz Znanstvenega društva ekonomistov, so se od leta 1993 stroški predvsem hrvaških izvoznikov zelo povečali, vrednost kune pa je ostala enaka, kar pomeni, da so izvozniki služili vse manj. Da bi se njihov položaj izboljšal in bi začeli poslovati z dobičkom, predlaga, da se kuna devalvira za 20 do 30 odstotkov, kar bi pomenilo, da bi bilo za en evro treba odšteti približno devet kun.

Vlada po žepu udarila državljane ...
Hrvaška vlada je sicer v četrtek sprejela zelo nepriljubljen ukrep med prebivalci, saj je do konca leta 2010 uvedla "krizni" triodstotni davek na vse mesečne dohodke, ki so višji od 410 evrov, s čimer bi v državno blagajno letno "nakapalo" 245 milijonov evrov. Nova premierka Jadranka Kosor je napovedala tudi predlog uvajanja trošarin na storitve mobilne telefonije, predvsem kratka SMS-sporočila, ter davke na razkošne stvari, kot so jahte. Kosorjeva pa ni izključila niti manj proračunskega denarja za Cerkev in Hrvate v BiH-u.

... bo tudi Sanaderja in druge pomembneže?
Da bi se vlada vsaj malo odkupila državljanom, zdaj razmišlja o tem, da bi spremenila zakon, ki vodilnim politikom, skupno je to okoli 230 ljudi, še šest mesecev zagotavlja pravico do prejemanja polne plače, tudi če so sami odstopili s položaja ali bili zamenjani. Vlada se o tem še ni uskladila, mnogi pa menijo, da bi bil to razumen ukrep zaradi proračunske luknje, zaradi katere ni dovolj sredstev niti za osnovno delovanje države.

Sprememba te določbe bi po žepu najbolj udarila Iva Sanaderja, ki je pred časom podal odstop s premierskega stolčka. Po trenutno veljavnem pravilniku bi mu država morala pol leta izplačevati celotno plačo v višini 22.500 kun (okoli 3.082 evrov) mesečno, še pol leta pa polovico te vsote.