"Če predsednik vlade ne bo upošteval tistega konkretnega predloga, predsednica od njega pričakuje konkretne predloge, načine za njihovo izvajanje in oceno finančnih učinkov kot tudi rešitve za izhod države iz krize, kar je ustavna obveznost vlade, in ne predsednice," je zapisala predsednica v pismu premierju.

Milanović je namreč hrvaški predsednici predlagal, da bi skupaj sklicala sejo sveta za nacionalno varnost, na kateri bi sprejeli smernice delovanja varnostnoobveščevalne službe letos. Predsednico je na sejo tudi povabil, ob tem pa pozdravil njeno pobudo, da bi imeli sejo tudi o gospodarskem stanju v državi. Kot so pojasnili v Banskih dvorih, je za to sejo pomembno, da bi predsednica pripravila konkretne predloge, načine za njihovo izvajanje in oceno finančnih učinkov.

Odgovor v šestih točkah
Grabar-Kitarovićeva (HDZ) se je nekaj ur pozneje odzvala s sporočilom za javnost, v katerem je izpostavila, da je po temeljitih analizah in posvetovanjih z gospodarskimi strokovnjaki sklenila, da je najkonkretnejši predlog za izhod iz krize odstop predsednika hrvaške vlade. Svoj odgovor je zapisala v šestih točkah. Med drugim je spomnila, da je prvi dan po prevzemu predsedniških dolžnosti prejšnji četrtek poklicala Milanovića in mu predlagala skupno sejo vlade zaradi težkega gospodarskega in socialnega stanja v državi.

Iz HDZ-ja so v zadnjem času večkrat sporočili, da bo najboljša novica za Hrvaško odstop premierja Milanovića in njegove vlade, za katero trdijo, da je najslabša v hrvaški zgodovini. Grabar-Kitarovićeva je med predvolilno kampanjo dejala, da bo njena prva poteza sklic skupne vladne seje na temo gospodarstva. Ob tem se je sklicevala na ustavna pooblastila, da predsednik lahko zahteva vladno sejo. Milanović je odgovoril, da vlada predloga predsednice ni dolžna sprejeti, in je prejšnji teden znova povabil predsednico, naj pride na katero koli vladno sejo.

Preselila predsedniški urad
Milanovićeva vlada je na prvi seji po volilni zmagi Grabar-Kitarovićve 11. januarja novi predsednici omogočila, da bo izpolnila eno svojih glavnih predvolilnih obljub in preselila predsedniški urad s Pantovčaka v cenejše prostore v Visoki ulici, ki so bili v lasti vlade. Grabar-Kitarovićeva je svoj mandat začela na Pantovčaku, ker so ugotovili, da poslopje v Visoki ulici ni varnostno niti finančno najboljša rešitev, saj bi moral stroške preselitve plačati urad predsednice. Milanović naj bi se tega zavedal in je po mnenju poznavalcev pohitel z vladno odločitvijo, da bi od začetka mandata nove predsednice spodkopaval verodostojnost njenih obljub iz predvolilne kampanje.