Sojenje Mihajlu Hrastovu velja za enega najdaljših postopkov na hrvaških sodiščih, saj so ga pred tem trikrat oprostili obtožb, tokrat pa so ga še tretjič kaznovali.

Po mnenju sodišča je Hrastov nedvomno storil vojni zločin, saj je umoril 13 razoroženih ujetnikov in dva ranil. Čeprav je sam trdil, da je to storil v samoobrambi, pa je sodišče ugotovilo, da ni šlo za nujno samoobrambo.

Hrastovu so nižjo zaporno kazen, kot jo zakon predvideva za tovrstno kaznivo dejanje - od 10 do 20 let zapora - izrekli, ker je bil med izvajanjem kaznivega dejanja bistveno manj prišteven.

Pomemben prispevek k obrambi Hrvaške
Olajševalni okoliščini sta bili tudi, da ni bil nikoli kaznovan, polega tega pa je pomembno prispeval k obrambi Hrvaške. Upoštevali so tudi, da ima njegova žena zdravstvene težave in da ima mladoletnega otroka.

Postopek proti Hrastovu se je vlekel več kot 20 let in je eden najdaljših na hrvaških sodiščih. Karlovško sodišče ga je trikrat oprostilo, vrhovno sodišče pa ga je pred današnjo razsodbo dvakrat obsodilo kot vojnega zločinca.

Karlovško sodišče ga je oprostilo, ker je ocenilo, da je šlo za samoobrambo človeka, ki je bil zaslužen za obrambo mesta med najhujšimi napadi sovražnikov.

Za večino prebivalcev Karlovca je Hrastov heroj in ne zločinec, saj je srbske vojake umoril, ko so potekali najhujši srbski napadi na mesto jeseni 1991.