Trimesečna operacija je iz nekdanjega francoskega legionarja, ki je bil v preteklosti obsojen zaradi ropa in izsiljevanja, naredila narodnega heroja, predvsem v očeh nacionalistov. Kmalu je nanj postalo pozorno tudi tožilstvo sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Gotovina je bil osumljen, da je bil odgovoren za etnično čiščenje srbskega prebivalstva. Umrlo je okoli 150 srbskih civilistov, več kot 200.000 pa jih je zapustilo svoje domove v Krajini. Poleg tega naj bi Gotovina spodbujal uničenje srbskih skupnosti. Vojnih zločinov je bil uradno obtožen leta 2001, vseskozi pa je zanikal krivdo.

Rojen 12. oktobra 1955 blizu Zadra je Gotovina Jugoslavijo zapustil pri 16 letih kot slepi potnik na ladji. Preden se je pri še ne dopolnjenih 18 letih pridružil francoski tujski legiji, kjer je pridobil sloves neustrašnega vojaka z okusom za lepe ženske, je delal na trgovski ladji.

Iz Afrike v Latinsko Ameriko
Boril se je v Čadu, Džibutiju, Slonokoščeni obali in Kongu, večino 80. let prejšnjega stoletja pa je preživel v Latinski Ameriki, predvsem v Gvatemali, kjer je uril borce, ki so se bojevali v državljanski vojni. Sledili so Paragvaj, Kolumbija, Argentina in Brazilija, vmes pa je dobil francosko državljanstvo.

Hkrati je razvil okus za ležerno življenje. Pogosto je obiskoval Kanarske otoke, ravno na Tenerifih pa ga je španska policija leta 2005 aretirala. Sprva je na Kanarske otoke odšel, da bi tam pozdravil svoje bojne rane, a se je kmalu pridružil klubu jadralnih padalcev in postal znan obraz v več razkošnih letoviščih.

Obsojen zaradi ropa, ugrabitve, izsiljevanja
V 80. letih ga je francosko sodišče obsodilo zaradi ropa nakita, ugrabitve in izsiljevanja, vse pogosteje pa se je govorilo, da je bil vpleten v desničarsko politiko. Obsodba je bila vzrok za selitev v zasebni varnostni sektor in po razglasitvi neodvisnosti Hrvaške tudi za vrnitev domov, kjer se je takoj pridružil Zboru narodne garde.

Gotovina je v hrvaški vojski hitro napredoval. Preden je prevzel nadzor nad operacijo Nevihta, se je boril na fronti v BiH-u.

Leta 2000 je tedanji hrvaški predsednik Stipe Mesić Gotovini in še šestim hrvaškim generalom ukazal predčasno upokojitev, ker niso sodelovali v preiskavi vojnih zločinov. Leto pozneje je bil Gotovina obtožen v Haagu, 23. julija pa je bil zanj izdan nalog za aretacijo.

Štiri leta na begu
Hrvaška je zatrdila, da je skoraj takoj zatem pobegnil in bil na begu štiri leta – nekaj časa naj bi preživel tudi v Čilu in Argentini - dokler ga ni španska policija aretirala med večerjo v hotelu Bitacora na Tenerifih. Številni Hrvati so bili na nogah in mu na demonstracijah izrazili podporo, a hkrati je njegova aretacija pomenila, da je bila ena največjih ovir za Hrvaško na poti v Evropsko unijo umaknjena – zadnji hrvaški haaški begunec je bil na poti v Haag, kjer se je 11. marca 2008 začelo sojenje, danes pa je bil obsojen na 24 let zapora.