Pri tem se Jutarnji List sklicuje na prve odzive visokega predstavnika Slovenije za nasledstvo Rudija Gabrovca in nekdanjega guvernerja Banke Slovenija Franceta Arharja, ki je sodeloval v pogajanjih o nasledstvu.
Arhar in Gabrovec sta opozorila, da je nadaljevanje pogajanj v Baslu edina možnost, ki jo predvideva sporazum. Poudarila sta, da bodo pri nadaljnjih pogajanjih v Baslu morale sodelovati vse naslednice - ob Sloveniji in Hrvaški še Makedonija, BiH ter Srbija, ki nastopa v imenu nekdanje Zvezne republike Jugoslavije.
"Tu ne gre za bilateralno vprašanje, ampak za multilateralno vprašanje. Kakršna koli rešitev tega vprašanja mora biti takšna, da se lahko uskladijo vse države naslednice," je opozoril Gabrovec. "Pogajati se morajo vsi ali nihče," je dejal.
V aneksu o vlogah
Jutarnji list piše, da je Basel za Hrvaško dobra izbira, saj se tam govori o celotnem dolgu nekdanje Ljubljanske banke, torej o vseh 428 milijonih evrov, od katerih je 272 milijonov prevzetih kot javni dolg Hrvaške prek modela t. i. deviznega varčevanja, 156 milijonov pa je ostalo na računih varčevalcev.
Poleg tega je to staro devizno varčevanje omenjeno tudi v aneksu dogovora o nasledstvu, ne pa tudi v glavnem dogovoru. In še tretje, najpomembneje, v tem aneksu se omenjajo vloge LB-ja hrvaškim podjetjem, na katere naj bi se Slovenci ves čas sklicevali, češ da Hrvaška njim morda dolguje celo več, kot oni dolgujejo Hrvaški.

Širša težava nasledstva
Arhar je opozoril, da gre pri vprašanju deviznih vlog v nekdanji skupni državi za širšo težavo nasledstva, ne le LB-ja. Spomnil je, da je Slovenija ob osamosvojitvi sprejela garancijo za vse bančne vloge, brez razlik. In tedaj je bilo na slovenskem ozemlju pet "tujih" bank - štiri iz Srbije in ena iz Hrvaške, je povedal in namignil, da bo potrebno v Baslu govoriti tudi o teh zadevah. Zato je vprašanje zgolj LB-ja v Zagrebu pravzaprav le poenostavljanje širše, multilateralne težave, poudarja Arhar.

Tako Gabrovec kot Arhar sta sicer skeptična glede tega, da naj bi pogajanja v Baslu sadove obrodila že v naslednjih treh mesecih, če je to tisto, na kar je mislil Pahor v svoji napovedi. Arhar meni, da bodo pogajanja verjetno dolgotrajna, saj bo šlo za denar, Gabrovec pa meni, da bodo pogajanja potekala najmanj leto dni. "Gre za občutljivo materijo in veliko podatkov, ki jih je treba preučiti," je opozoril.

"Predstava za kopalce na jezeru"
"Iz vsega povedanega je jasno, da bodo šli Slovenci v Basel spet z istimi argumenti, s katerimi so odšli tja že pred sedmimi leti," piše Jutarnji list.

"Če bo tako, bo treba na rešitev spet dolgo čakati, bohinjsko srečanje pa bo ostalo samo še ena predstava za javnost in tamkajšnje kopalce na jezeru." Ob tem dodajajo, da bi se z reševanjem kljub temu lahko pohitelo, saj naj bi se Slovencem v nasprotju s preteklimi dogovarjanji danes mudilo. NLB morajo namreč nujno dokapitalizirati, saj naj bi komaj opravil evropski stresni test.