V akciji proti delovanju vplivne mafijske združbe La Familia (družina), ki je potekala dva dni v 19 ameriških zveznih državah, je sodelovalo več kot 3.000 zveznih, državnih in krajevnih agentov. Akcija je del širše kampanje proti mehiškim tihotapcem mamil, v kateri so v zadnjih štirih letih prijeli skoraj 1.200 ljudi in zasegli več kot 11 ton mamil.

Najmlajši, a najbolj nasilni
Ameriški generalni tožilec Eric Holder je ob oznanitvi uspešne akcije dejal, da je tolpa pokazala izjemno spretnost in krutost pri svojem delovanju. S številnimi aretacijami je uspelo policiji vsaj za nekaj časa razbiti utečeno mrežo tihotapljenja mamil in orožja med Mehiko in ZDA.

La Familia naj bi bila odgovorna za tihotapljenje velikih količin amfetaminov in kokaina iz Mehike v ameriška mesta. Po besedah Holderja je omenjena mafijska združba najmlajša med petimi mehiškimi karteli in deluje v zahodni mehiški zvezni državi Michoacan. V ZDA ima kartel svoje "trdnjave" v Los Angelesu, Atlanti, Dallasu in Seattlu.

V nasprotju z drugimi karteli je La Familia znana po tem, da pri njenem delovanju pomembno vlogo igra vera, članom pa je prepovedano uživanje mamil. "Bojujemo se proti organizaciji, katere surovo nasilje vodi tako imenovana božja pravičnost," je dejal predstavnik ameriške agencije za boj proti mamilom Michael Leonhart.

La Familia je razglasila, da ne ubija za denar in da njene žrtve niso nedolžni ljudje, toda to sporočilo je bilo poslano skupaj s petimi odrezanimi glavami, ki so jih odvgrli na plesišče, je njihove metode pojasnil Leonhart.

Mamila težava več držav
Da je boj proti mamilarskim kartelom podoben sizifovemu delu, priznava ameriški generalni tožilec, a ob tem poudarja, da nenehni udarci v središče njihovega delovanja vseeno ustvarjajo razlike. Holder je pohvalil "herojska" prizadevanja mehiških oblasti v boju proti tihotapcem mamil in dejal, da ne gre za težavo ene države, tako kot bo tudi rešitev zahtevala sodelovanje več držav.

Ob prihodu na oblast leta 2006 je mehiški predsednik Felipe Calderon napovedal vojno mafijskim kartelom in v boj proti njim poslal več kot 45.000 vojakov. Od takrat je v nasilju, povezanim s tihotapljenjem mamil, umrlo več kot 11.000 ljudi, od tega večinoma v medsebojnih spopadih kriminalcev za nadzor nad donosnimi tihotapskimi potmi.

Tihotapska podmornic "ujeta v mrežo"
Američani so v sodelovanju z oblastmi v Gvatemali dosegli uspeh v boju proti tihotapljenju mamil, saj so v Tihem oceanu ob obali te srednjeameriške države zasegli doma narejeno podmornico z okoli desetimi tonami kokaina na krovu.

Mehiški karteli so svoje delovanje v zadnjem času prenesli v Gvatemalo, da bi tako zavarovali tihotapske poti, ki vodijo iz južnoameriških držav. Tolpe brezskrbno delujejo v gvatemalskem pragozdu, kjer sprejemajo kokain z juga in ga tihotapijo na sever, v Mehiko.