Izdaja zapornega naloga je sledila, ko je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu julija lani Baširja obtožilo vojnih zločinov v zahodni sudanski pokrajini Darfur, kjer je v zadnjih šestih letih umrlo okoli 300.000 ljudi, več kot dva milijona in pol pa jih je bilo pregnanih z domov. Uradni Kartum trdi, da je bilo žrtev le 10.000.

"Nalog lahko pojedo"
Bašir je vseskozi zanikal obtožbe in že pred izdajo naloga za aretacijo dejal, da ta zanj nima nobenega pomena. "Lahko ga pojedo," je dan pred izdajo zapornega naloga na zborovanju na severu države dejal Bašir.

Tiskovna predstavnica ICC-ja Laurence Blairon je sporočila, da bodo sudanski vladi kmalu posredovali prošnjo za aretacijo in predajo predsednika. Po besedah Blaironove je nasilje v Darfurju rezultat skupnega načrta, ki so ga pripravili najvišji predstavniki sudanskih oblasti.

Čeprav je tožilstvo zahtevalo tudi obtožnico za genocid, pa za to po mnenju sodišča ni bilo dovolj dokazov. Baširju obtožnica v sedmih točkah očita, da je odgovoren za umore, iztrebljanje, posilstva, mučenja in nasilni pregon številnih civilistov ter plenjenje njihovega premoženja.

Kartum: Del neokolonialističnega načrta
Svetovalec sudanskega predsednika Mustaga Osman Ismail je dejal, da so pričakovali tako odločitev ICC-ja, ki jo je sam označil kot del neokolonialističnega načrta. "Nočejo, da bi Sudan postal stabilen," je bil njegov komentar.

V Kartumu se je zbralo nekaj sto protestnikov, ki so izražali nasprotovanje odločitvi ICC-ja. Pričakovana odločitev sodišča je že prispevala k naraščanju napetosti tudi v samem Darfurju, kjer je v pokrajinski prestolnici El Fašer več sto pripadnikov sudanske vojske "marširalo" po ulicah in po besedah predtavnikov ZN-a tako pokazalo, kdo je glavni v pokrajini. Mesto so tudi preletavala vojaška letala.

Izdaja zapornega naloga po mnenju večine analitikov ne bo prispevala k rešitvi konflikta v Darfurju in bo le še bolj ogrozila napore za dosego miru. S tem se strinjajo tudi Afriška unija, Arabska liga in Kitajska, ki je, potem ko so se zahodna podjetja zaradi sankcij in pritiskov javnosti umaknila iz Sudana, z obema rokama zgrabila priložnost za izkoriščanje tamkajšnjih zalog nafte.

"Mir ima prednost pred pravico"
Na odločitev ICC-ja so se države odzvale različno. Ameriško zunanje ministrstvo je izrazilo prepričanje, da morajo tisti, ki so zakrivili grozodejstva, za to tudi odgovarjati, ob tem pa je sudansko vlado pozvalo k zadržanosti.

Za Rusijo izdaja zapornega naloga nasprotno pomeni nevaren precedenčni primer v mednarodnih odnosih in bi lahko imela negativne posledice tako na razmere znotraj Sudana kot tudi na splošne razmere v regiji, pravi odposlanec ruskega predsednika za Sudan Mihail Margelov.

Po mnenju Afriške unije bi lahko zaporni nalog ogrozil mirovni proces, in čeprav afriška organizacija podpira boj proti nekaznovanosti, meni, da potreba po pravici ne bi smela imeti prednost pred potrebo po miru.

G. V.