V svoji zadnji akciji so indijski maoisti izvedli sabotažo na železnici v zvezni državi Zahodna Bengalija in v iztirjenju potniškega vlaka, v katerega je nato trčil še tovorni vlak, je umrlo več kot 70 ljudi. V zadnjih mesecih so maoistični uporniki okrepili svoje napade, med katerimi je bil zadnji najhujši aprila, ko so iz zasede ubili 70 pripadnikov indijskih varnostnih sil.

Akcije maoistov so odgovor na varnostno ofenzivo, ki jo je vlada sprožila, da bi upornike pregnala iz njihovih gozdnih skrivališč, potem ko se je znašla pod velikim pritiskom prestrašene javnosti predvsem na vzhodu Indije, kjer imajo svoja oporišča. V operaciji "Zeleni lov", ki se je začela lani oktobra, sodeluje 50.000 pripadnikov varnostnih sil in poteka v petih zveznih državah, kjer so dejavni uporniki.

Indijski premier Manmohan Singh je maoistični upor opisal kot največji notranji varnostni izziv od neodvisnosti dalje. V letu so uporniki izvedli več kot tisoč napadov, v katerih je bilo ubitih 600 ljudi. Najbolj priljubljena tarča napadov so železnice in tovarne, s čimer želijo ohromiti gospodarsko aktivnost.

Upor za zaščito revnih kmetov
Svoj oboroženi upor so maoisti začeli leta 1967 s kmečkim uporom v vasi Naxalbari v državi Zahodna Bengalija, a so jih kmalu zatrli, toda v 80. letih so se uporniki znova organizirali in v svoje vrste začeli novačiti revne kmete, ki so jih oboroževali z loki in s puščicami ter puškami, ki so jih zaplenili vladnim silam. Danes orožje kupujejo od kitajskih tihotapcev in sodelujejo tudi z drugimi skrajnimi skupinami v Indiji. Ponašajo se z avtomatskim orožjem, raketometi in eksplozivnimi sredstvi.

Po podatkih vlade so uporniki dejavni v kar tretjini od 600 okrožij, predvsem v vzhodni in osrednji Indiji v zveznih državah Jarkand, Zahodna Bengalija, Orissa, Bihar, Čhatisgarh in Andra Pradeš, v tako imenovanem "rdečem koridorju". Ocenjuje se, da uporniki štejejo 20.000 borcev, med katerimi jih najbolj radikalno in udarno jedro predstavlja okoli 6.000.

Vojaške aktivnosti upornikov vodi Kotešvar Rao, bolj znan po vzdevku Kišandži, njihov politični vodja pa je Ganapti. Za dolgotrajnost in trdoživost upora se imajo maoisti zahvaliti podpori krajevnega prebivalstva, predvsem revnih kemtov, ki se že desetletja počutijo odrinjene in zanemarjene od vlade.

Nasilje odnaša podporo med revnimi
Maoisti trdijo, da se zavzemajo ravno za zahteve kmetov glede pravičnejše razdelitve naravnih virov, za končni cilj pa so si zadali vzpostavitev komunistične družbe s strmoglavljenjem semikolonialne in semifevdalne družbe s pomočjo oboroženega upora.

Toda krvave akcije so dosegle ravno obraten učinek in maoisti so začeli izgubljati podporo pri revnem sloju prebivalstva, ki jih je imel do zdaj za svoje zaščitnike. Prizori po aprilskem napadu, ko so bili ubiti številni mladi vojaki iz revnih družin, so domačine prisilili, da so se začeli spraševati, za koga se pravzaprav borijo uporniki.