Iran je moral za pol leta zamrzniti svoje jedrske dejavnosti in ustaviti gradnjo ter nameščanje novih centrifug za bogatenje urana. Foto: Reuters
Iran je moral za pol leta zamrzniti svoje jedrske dejavnosti in ustaviti gradnjo ter nameščanje novih centrifug za bogatenje urana. Foto: Reuters

Novico o sprostitvi sankcij je prvi objavil Teheran, nato pa še ameriški predsednik Barack Obama, ki je poudaril, da bo v naslednjem koraku treba oblikovati resolucijo, ki bo upoštevala vse skrbi glede iranskega jedrskega programa.

Ključne točke sporazuma
Iran:
- bo moral ustaviti bogatenje urana nad 5 odstotkov,
- "nevtralizirati" zalogo skoraj 20 odstotkov obogatenega urana,
- ustaviti gradnjo in nameščanje novih centrifug za bogatenje urana.
EU, ZDA:
- ne bodo uvajali novih sankcij, povezanih z iranskim jedrskim programom,
- ustaviti določene sankcije na posle,
- prenesti 4,2 milijarde dolarjev Iranu od prodaje nafte.


Zamrznitev jedrskega programa

Iran je s petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčijo 24. novembra lani dosegel prelomni dogovor, v skladu s katerim bo za šest mesecev zamrznil ključne dele svojega jedrskega programa. V zameno pa bodo zahodne države nekoliko omilile sankcije proti njemu in ne bodo uvajale novih.

V Ženevi so v četrtek in petek potekali pogovori, ki sta jih vodila namestnik iranskega zunanjega ministra Abasa Arakčija in namestnica visoke zunanjepolitične predstavnice Catherine Ashton Helga Schmidt, ki je nastopala kot zastopnica šesterice držav (ZDA, Kitajska, Rusija, Velika Britanija in Francija ter Nemčija).

Po teh pogovorih so v petek sporočili, da so se uskladili glede vseh odprtih vprašanj, ki zadevajo novembrski dogovor, da pa še potrebujejo "končno potrditev v prestolnicah". Ashtonova je danes potrdila, da je bilo dogovorjeno potrjeno v vseh prestolnicah.