Iranska vojna mornarica v omenjeni strateški ožini, kjer se Perzijski zaliv preliva v Indijski ocean, prav v teh dneh izvaja obsežno vojaško vajo Velayat-90. Zapora ožine je najmočnejše strateško orožje Irana, saj gre skozi njo v povprečju 13 supertankerjev s surovo nafto na dan, kar predstavlja tretjino (!) vsega pomorskega transporta nafte na svetu in 17 odstotkov vseh naftnih pošiljk.

Od 8. novembra in objave poročila Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), da naj bi si Iran prizadeval pridobiti znanje za izdelavo detonatorjev, primernih za uporabo pri jedrskih bombah, se odnosi med Teheranom in zahodnimi državami zaostrujejo.

"Niti kaplja nafte čez ožino"
"Če bo (Zahod) uvedel sankcije na iranski naftni izvoz, potem niti kaplja nafte ne bo mogla prepluti Hormuške ožine," je iranska državna agencija Irna citirala besede podpredsednika države Mohamada Reza Rahimija. Rahimijeve besede sovpadajo z 10-dnevnimi vojaškimi vajami v ožini.

Hormuška ožina je na najožjem delu široka le 54 kilometrov, večji severnejši del pripada Iranu, južnejši pa eksklavi Omana Musandemu in Združenim arabskim emiratom. Zalivske države so v preteklosti že večrat zatrdile, da imajo pripravljene rezervni scenarij za primer napetosti z Iranom, po katerem bi zalivsko nafto prek naftovodov prečrpali do pristanišč na drugi strani Arabskega polotoka. ZDA so že večkrat zatrdile, da blokade ožine ne bodo dopustile, ker bi to pripeljalo do eksplozije cen naftnih derivatov, kar bi še bolj spodkopalo svetovno gospodarstvo.

Evropske grožnje Teheranu
Velika iranska nasprotnica Savdska Arabija je že napovedala, da lahko s svojimi rezervami pri črpanju nafte nadomesti izpad iranske nafte. Francija in Velika Britanija sta na zadnjem vrhu Evropske unije odkrito govorili o možnosti sankcij proti izvozu surove nafte iz Irana. Islamska republika se medtem že več let spoprijema z omejenimi sankcijami, ki hromijo njeno pomorsko trgovino in zaradi katere se zmanjšuje izvoz nafte v zahodne države, povečuje pa v azijske.