Kot je pojasnil vodja iranske organizacije za jedrsko energijo Ali Akbar Salehi, so omenjeno zbližanje stališč dosegli v pogajanjih z ameriškim ministrom za energetiko Ernestom Monizom. Dodal je, da so pri večini vprašanj dosegli dogovor in da razlike ostajajo samo pri enem večjem vprašanju, ki ga bodo skušali rešiti v nocojšnjem srečanju iranskega in ameriškega zunanjega ministra Mohameda Džavada Zarifa in Johna Kerryja.

Salehi je sicer bolj optimističen od visokih ameriških predstavnikov na pogovorih v Lozani, ki so povedali, da ostajajo odprta ključna vprašanja. Iz Bele hiše so sporočili, da ameriški predsednik Barack Obama ocenjuje, da so možnosti za dosego dogovora z Iranom o njegovem jedrskem programu v najboljšem primeru še vedno 50-odstotne. Možnosti za dosego dogovora se niso spremenile, je odgovoril tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest na vprašanje, kako komentira trditve Salehija o dogovorjenih 90 odstotkih tehničnih vprašanj.

"Iran bo moral sprejeti zelo specifične in zelo težke zahteve, pa tudi zahtevne mednarodne inšpekcije," je dejal. Izpostavil je, da bodo na koncu morali dogovor, če bo do njega prišlo, podpisati tudi tisti iranski voditelji, ki jih ni za pogajalsko mizo. To je po njegovih besedah neznanka pogajanj.

Zarif in Kerry sta se v ponedeljek pogovarjala več ur, preden je Zarif odšel v Bruselj na pogovore z več evropskimi zunanjimi ministri in visoko zunanjepolitično predstavnico EU-ja Federica Mogherini. Zarif in Kerry sta se nato danes dopoldne znova sešla.

V Lozano so medtem začeli prihajati politični direktorji stalnih članic VS-ja ZN-a - ob ZDA tudi Rusije, Kitajske, Velike Britanije in Francije - ter Nemčije, ki se bodo na pogovorih o iranskem jedrskem programu sešli v sredo. Pogajanja šesterice z Iranom vstopajo v sklepno fazo. Do 31. marca želijo namreč doseči načelni dogovor o iranskem jedrskem programu, do 1. julija pa naj bi strani dosegle končni dogovor.

Če lahko Iran, lahko tudi mi
Iran vztraja, da je jedrski program namenjen pridobivanju elektrike in medicinskim raziskavam, v EU-ju in ZDA ter arabskih zalivskih državah pa menijo, da morda Iran tajno razvija jedrsko orožje. Kot poroča Al Džazira, bo moral Kerry v primeru dogovora z Iranom miriti nekatere vpletene.

Savdska Arabija naj bi tako tudi sama zahtevala jedrsko energijo, če bo to omogočeno Iranu. V ta namen so z Južno Korejo pred tednom dni podpisali memorandum na tem področju. Podobno naj bi razmišljale tudi druge zalivske države. ZDA in Iran nimajo diplomatskih odnosov od islamske revolucije v Iranu leta 1979, rahlo otoplitev odnosov je prinesla izvolitev Hasana Rohanija na mesto predsednika Irana leta 2013.