dovolil obisk svojih jedrskih objektov.

Generalni direktor IAEA-ja Mohamed El Baradej naj bi na povabilo tamkajšnjih oblasti kmalu obiskal Iran, da bi se pogovorili o številnih vprašanjih.

V skladu z nastajajočim dogovorom naj bi večino nizko obogatenega iranskega urana iz Irana poslali v Rusijo, kjer bi ga obogatili, je povedal neimenovani visoki ameriški uradnik.

"To je šele začetek, videti bomo morali napredek pri praktičnih korakih, o katerih smo govorili danes," je po koncu pogovorov med predstavniki šesterice držav in Irana o spornem iranskem jedrskem programu v Ženevi dejal visoki zunanjepolitilčni predstavnik Evropske unije Javier Solana, ki je vodil pogovore. Glavni iranski jedrski pogajalec Saed Džalili je presodil, da so pogovori ustvarili priložnost za odstranitev skrbi Zahoda glede iranskega jedrskega programa.

Ameriško potrpljenje ima meje
Predsednik ZDA Barack Obama je v odzivu na pogovore dejal, da je Iran slišal jasno in enotno sporočilo mednarodne skupnosti, Teheran pa pozval, naj naredi konkretne korake in sprejme inšpektorje IAEA-ja v prihodnjih dveh tednih. Islamska republika mora dokazati, da je njen jedrski program namenjen za jedrsko energijo, saj je od nje odvisno, da izpolni pričakovanja preostalega sveta. Ob tem je opomnil, da ameriško potrpljenje glede iranskega vprašanja ni brezmejno.

Pogovori, na katerih je sodelovalo pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN-a (Velika Britanija, Kitajska, Francija, Rusija, ZDA) in Nemčija, so ključni za prihodnji odnos velesil do islamske republike. Šesterica in Iran so se dogovorili, da se bodo pred koncem oktobra znova srečali.

Dvostransko srečanje ZDA-Iran
Predstavnika ZDA in Irana sta imela tudi dvostransko srečanje. William Burns je po pogovoru z Džalilijem dejal, da so bili pogovori zelo pomembni, Džalili pa je izjavil, da se "islamska republika nikakor ne bo pogovarjala o svojih določenih pravicah". Dodal je, da je Iran "predan svojim obvezam v okviru Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, hkrati pa bo nadaljeval izvajanje svojih jedrskih pravic, ki jih ima v okviru pogodbe".

Pogovore v Ženevi so potekali v "konstruktivnem vzdušju", je dejal iranski zunanji minister Manušer Motaki in izrazil upanje, "da bo tudi druga stran imela enako politično voljo in odločenost" za reševanje težav kot Iran. Poudaril je, da je iranski jedrski program namenjen izključno miroljubni uporabi in da bodo bogatenje urana nadaljevali, saj da potrebujejo jedrsko gorivo za svoje jedrske elektrarne.

Srečanje v Ženevi je potekalo le nekaj dni po tem, ko je Iran razkril prej skriti jedrski objekt za proizvodnjo obogatenega urana, ki naj bi bil delno zgrajen v gorah blizu svetega mesta Kum. Vodja IAEA-ja El Baradej je bil po razkritju precej oster do Irana in ga obtožil, da je na napačni strani zakona.

Pojasnil je, da bi moral Teheran o jedrskem objektu obvestiti IAEA še isti dan, ko se je odločil za njegovo gradnjo. Iranska stran je sporočila, da bo inšpektorjem agencije dovolila ogled objekta, vendar ni povedala, kdaj naj bi se to zgodilo.

Po besedah visokega ameriškega predstavnika v Ženevi naj bi bila osnova za začetek pogovorov v Ženevi ponudba šesterice, da zamrzne sankcije, če Iran zamrzne bogatenje urana. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je na predvečer srečanja opozorila Iran, da tvega večjo osamitev in mednarodni pritisk, če inšpektorjem Združenih narodov ne bo omogočil dostopa do svojih jedrskih naprav ter zamrznil spornih dejavnosti.

Francoski obrambni minister Herve Morin pa je poudaril, da si bo Pariz prizadeval za nove sankcije proti Iranu, če ta do decembra ne bo odpravil sumov, povezanih z iranskim jedrskim programom.

Novim sankcijam naklonjena tudi Rusija
Varnostni svet je do zdaj že sprejel tri svežnje sankcij proti Iranu zaradi jedrskega programa in ZDA se zavzemajo za nov niz še ostrejših sankcij, če pogajanja ne bodo uspešna in Iran ne bo sprejel ponudbe šesterice. Rusija se je pred kratkim omehčala in izrazila pripravljenost podpreti take sankcije, medtem ko se Kitajski zdijo nesmiselne, saj po njenem mnenju ne bi prinesle rezultatov.

Do zdaj je Iran zavračal resolucije, s katerimi je VS zahteval ustavitev spornih jedrskih aktivnosti, vendar se v Teheranu niso bili pripravljeni pogovarjati o svojem jedrskem programu, saj trdijo, da je ta miroljubne narave in namenjen proizvodnji električne energije. V ZDA nasprotno menijo, da gre za skriti način razvoja jedrskega orožja.