Klemen Grošelj s katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede je za MMC povedal, da je Zahod s krizo z britanskimi talci spoznal, da se Iran v zadnjih letih ni bistveno spremenil. Prepričan je, da bo Zahod zato v odnosih do Irana na eni strani previdnejši, na drugi strani pa tudi bolj sumničav do iranskih potez in namenov v zvezi z razvojem in namenom jedrskega programa.

Pogajanja so bila prava pot
Grošelj je povedal, da zaradi pomanjkanja informacij ni jasno, ali sta Iran in Velika Britanija sklenila dogovor o izpustitvi talcev, je pa jasno, da je uspelo Iranu s spretno medijsko in diplomatsko manipulacijo predvsem arabskim državam dokazati, da je iranska pot soočanja z zahodnimi ambicijami in velesilami prava in uspešna in da si lahko tako Arabci in muslimani povrnejo svetovni ugled.

Zakaj so Iranci zajeli mornarje, ni povsem jasno
O razlogu zajetja britanskih mornarjev je Grošelj nanizal več mogočih scenarijev. Kot prvega je omenil morebitni namen Irana, da bi dosegel izpustitev petih operativcev Revolucionarne garde, ki so jih med njihovim delovanjem zajele kolacijske sile v Iraku. Omenja tudi morebitni pritisk na britansko vlado v trenutku glasovanja v Varnostnem svetu ZN-a o okrepitvi sankcij zoper Iran, morda pa je šlo le za izrabo ponujene priložnosti, za dokazovanje iranske moči in prevlade na območju, tako zahodnim državam, ki so prisotne na območju, kakor tudi drugim državam Zaliva. Kot zadnjo možnost Grošelj omenja še to, da so Iranci vedeli, da bo Velika Britanija privolila v diplomatsko reševanje zapleta in da je verjetnost uporabe sile ob zajetju manjša, kot pa če bi to poskušali z Američani.

Možnost vojaške akcije za reševanje mornarjev je Grošelj zavrnil, saj dvomi, da so Britanci ali Američani imeli dovolj kakovostnih obveščevalnih podatkov in informacij o lokaciji, kjer so bili mornarji, da bi lahko izvedli uspešen in učinkovit napad specialnih enot ali komandosov.