Ahmadinedžad vseskozi zagotavlja, da je iranski jedrski program miroljubne narave in namenjen pridobivanju električne energije. Foto: EPA
Ahmadinedžad vseskozi zagotavlja, da je iranski jedrski program miroljubne narave in namenjen pridobivanju električne energije. Foto: EPA
Iranska jedrska elektrarna v Bušerju
Prva iranska jedrska elektrarna stoji v bližini mesta Bušer ob obali Perzijskega zaliva. Foto: EPA

"Če so sankcije namenjene temu, da bi preprečile iranske jedrske dejavnosti, je mogoče reči, da bi lahko upočasnile naše delo, vendar dejavnosti ne bodo ustavile. To je zagotovo," je dejal vodja iranske jedrske agencije Ali Akbar Salehi, s čimer je Iran prvič priznal vpliv sankcij.

Zadnji, četrti, sveženj sankcij proti Iranu je Varnostni svet ZN-a sprejel 9. junija, od takrat pa so enostranske sankcije uvedle tudi ZDA in Evropska unija.

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je doslej vseskozi zatrjeval, da sankcije nimajo vpliva in da ne bodo prizadele iranskega gospodarstva ali njegovega jedrskega programa, v katerem na Zahodu vidijo krinko za razvoj jedrskega orožja, kar pa Teheran odločno zavrača.

Po Salehijevih zagotovilih sankcije ne bodo vplivale na iranske jedrske objekte, vendar bi lahko imele vpliv na sam program bogatenja urana, saj bi bilo lahko težje priti do določene opreme, a sam je prepričan, da jim bo to opremo uspelo izdelati doma.

Kmalu zagon prvega iranskega reaktorja
Salehi je govoril v bližini mesta Bušer ob Perzijskem zalivu, kjer Iran gradi svojo prvo jedrsko elektrarno. Vodja države jedrske agencije je napovedal, da bodo reaktor zagnali septembra, potem ko je bil uspešno opravljen zadnji in pomemben preizkus.

Salehijeva napoved kaže, da je očitno splahnel spor med Teheranom in Moskvo, ki pomaga graditi prvi iranski jedrski reaktor. Rusija se je za gradnjo 1.000-megavatnega reaktorja dogovorila že pred 15 leti, a je zavlačevala z milijardo dolarjev vrednim projektom in tako ohranjala aduta v odnosih z Iranom.

Vodja ruske jedrske družbe Sregej Kirijenko je zatrdil, da bodo reaktor v Bušerju zagnali avgusta, medtem ko je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton marca dejala, da je to prezgodaj, saj Iran še naprej vztraja pri netransparentnosti svojega jedrskega progama.

Rusija je podprla junijske sankcije VS-a proti Iranu in takrat je Ahmadinedžad obtožil Moskvo, da se je uklonila ameriškim pritiskom. Tudi ruski politiki so povedali nekaj pikrih na račun iranskih voditeljev, s katerimi so se nekajkrat "opekli", ko so skušali reševati jedrski spor. Salehi je zdaj dejal, da je Bušer simbol sodelovanja med Iranom in Rusijo.