Odvisnost zajema vse sloje iranske družbe, uporaba mamil pa je razširjena tako med poslovneži in profesorji kot tudi med najstniki in reveži, piše britanski časnik Guardian.

Vsak 17 prebivalec Irana je redni odjemalec drog, v populaciji, stari med 15 in 60 let, pa je takih kar petina. Policija je nemočna, saj je od islamske revolucije leta 1979 v boju s tihotapci umrlo okoli 3.200 njenih pripadnikov, zaradi mamil pa so od takrat aretirali 2,6 milijona Irancev.

Po ocenah naj bi v državi delovalo pol milijona preprodajalcev, polovica populacije iranskih zapornikov pa je bila kaznovana v povezavi z mamili.

Liberalni programi za odvisnike
Iran, ki je islamska republika, ima do te problematike nenavadno liberalen pristop, saj podpira izmenjavo igel za preprečitev širjenja aidsa, predpisovanje metadona in razdeljevanje kondomov za varnejše spolne odnose.

V zadnjih letih so se poleg uradnih programov razširila tudi različna gibanja, kot so Anonimni narkomani, ki so nastali sredi devetdesetih let, zdaj pa štejejo več kot 30.000 članov in na teden priredijo 2.200 srečanj v 187 iranskih mestih. Nekateri menijo, da so edina prava nevladna organizacija v Iranu.

Zadnje čase v državo prihaja tudi vse več sintetičnih mamil, kot je ekstazi, tudi iz Turčije in prek pristanišč na jugu države.

Pozitiven odnos do opija
Neodvisni strokovnjaki menijo, da je visoka stopnja odvisnosti povezana s pozitivno naravnanostjo do opija v iranski družbi, glavno težavo pa vidijo v občutku odtujenosti in razočaranosti, še posebej pri mladih Irancih, ki so pod večjim pritiskom kot njihovi vrstniki v zahodni Evropi, saj jih čakajo ovire pri šolanju, iskanju službe in pri sklenitvah zakonskih zvez.