V torek so v New Yorku vložili obtožnico proti 56-letnemu nekdanjemu preprodajalcu starih avtomobilov z ameriškim in iranskim potnim listom Mansoru Arbabsiaru, ker je skušal v Mehiki najeti domnevnega člana mamilarskega kartela Zetas za bombni napad na savdskoarabskega veleposlanika in mu za to plačal 100.000 dolarjev.

Arbabsiar je v zaporu, na dan pa prihaja vse več informacij, ki kažejo, da je šlo za amatersko dejavnost. Za informacijo o mehiških mafijcih je namreč povprašal nekdanjo sodelavko iz Teksasa, ki mu je priporočila nečaka, ta pa je bil tajni sodelavec zvezne agencije za boj proti mamilom (DEA), ki je o tem nemudoma poročal naprej. Arbabsiar je plačal tako, da je policija takoj izsledila vir.

Kljub amaterskemu sklepanju poslov pa imajo Američani dovolj dokazov, da je bil naklep resen in da so vpleteni pripadniki sil Kuds, ki sicer redno izvajajo operacije v tujini proti interesom ZDA in njenih zaveznic, med katerimi je Savdska Arabija, sicer velik nasprotnik in tekmec Irana za vpliv na Bližnjem vzhodu.

Se proti Iranu obetajo nove sankcije?
Ameriški diplomati so začeli v sredo obveščati veleposlanike držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku, državna sekretarka Hillary Clinton pa je namignila na možnost novih sankcij proti Iranu. Naklep je označila za grožnjo mednarodnemu miru in varnosti ter pozvala druge države, naj se pridružijo ZDA v obsodbi te grožnje. Napovedala je tudi sodelovanje z mednarodnimi partnerji za povečanje osamitve Irana.

Ameriški predsednik Barack Obama je poklical savdskoarabskega kralja Abdulaha, oba voditelja pa sta se strinjala, da "zarota predstavlja očitno kršitev moralnih načel in mednarodne zakonodaje". Obenem sta izrazila odločenost kaznovati odgovorne zanjo, savdskoarabski princ Turki Al Fajsal pa je v Londonu povedal, da bo moral nekdo v Iranu plačati ceno, ker so dokazi hudo obremenilni.

ZDA pripravljajo napad na Iran?
Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je povedal, da ima ameriška vojska že dlje časa veliko skrbi zaradi obnašanja Irana na Bližnjem vzhodu, vendar pa poskus atentata zahteva diplomatski in pravosodni odgovor. Na vprašanje, ali izključuje vojaški napad na Iran, je odgovoril, da o tem odloča le predsednik ZDA, a ob tem zagotovil, da se primera lotevajo prek pravosodnega ministrstva, kar naj bi bilo pravilno.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je ob tem dejal, da na naklep odgovarjajo z ukrepi, ki jih bo Iran občutil in ki mu bo jasno, da takšno ravnanje ni sprejemljivo, nihče izmed vodilnih članov administracije pa ni neposredno obtožil iranske vlade oziroma predsednika Mahmuda Ahmadinedžada.

Več teorij o napadu na veleposlanika
Neuradno o napadu kroži več teorij. Sile Kuds so pod nadzorom verskega in dejanskega voditelja Irana ajatole Alija Hameneija in ena teorija pravi, da gre za poskus osramotitve Ahmadinedžada. Druga teorija pravi, da so želeli načrtovalci napada, s katerim bi hkrati udarili po ZDA in Savdski Arabiji, odgovornost naprtiti mednarodni teroristični mreži Al Kaida.

Predsednica senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti demokratka Dianne Feinstein iz Kalifornije je v sredo povedala, da ni nobenega dvoma, da za naklepom stojijo sile Kuds, vendar pa tudi ona nima dokazov o vpletenosti iranskega državnega vrha. State Department je medtem za vsak primer izdal opozorilo Američanom pred potovanji v tujino.

Iran vse obtožbe zavrača
Iran obtožbe odločno zavrača. Predsednik parlamenta Ali Laridžani je v Teheranu povedal, da gre za navadne izmišljotine z namenom odvračanja pozornosti od težav, ki jih imajo ZDA na Bližnjem vzhodu. Iranski veleposlanik pri ZN-u Mohamed Kazai pa je obtožbe prav tako označil za laž in žalitev zdrave pameti ter pozval generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna naj razsvetli mednarodno javno mnenje o nevarnosti vojnega hujskaštva ZDA.

Na načrtovani napad se je že v sredo odzvala tudi britanska vlada, ki je načrt označila za šokanten in ZDA ponudila vso podporo pri morebitnih ukrepih zoper Iran.