Za samostojnost je glasovalo 2.861.000 udeležencev referenduma, proti pa 224.000. Kurdski voditelji izid referenduma jemljejo kot mandat za pogajanja o neodvisnosti Kurdistana z vlado v Bagdadu. A iraška vlada, sosednje države in svetovne velesile neodvisnosti Kurdistana nasprotujejo, saj menijo, da bi to pomenilo novo destabilizacijo od vojne opustošene regije.

Al Abadi ne priznava izidov
Iraški premier Hajder Al Abadi je tako v torek ukazal kurdski vladi, naj preda svoji letališči v Erbilu in Sulajmaniji. Čas imajo do petka, sicer sledi prepoved poletov. "Nikoli ne bomo vodili pogovorov glede izidov referenduma," pa je v sredo dejal Al Abadi poslancem v Bagdadu. Zagotovil je, da bo iraško pravo veljalo po celotnem Kurdistanu.

Kurdski minister za promet Mavlud Bava Murad je novinarjem zagotovil, da sta letališči del Kurdistana in da bosta še naprej delovali normalno. Zahteva vlade v Bagdadu je neprimerna in nezakonita, je dodal. Egiptovske in libanonske letalske družbe so sporočile, da od petka dalje ne bodo več letele v iraški Kurdistan. Nemška Lufthansa namerava še naprej leteti v Erbil.

Iran in Turčija velika nasprotnika referenduma
Predsednik iraškega Kurdistana Masud Barzani se je za izvedbo referenduma, ki sicer ni pravno zavezujoč, odločil kljub močnemu pritisku tako iz Bagdada kot iz sveta, naj ga prekliče oziroma vsaj preloži na poznejši čas. Referendumu še posebej nasprotujeta sosednja Iran in Turčija, ki imata številčne kurdske skupnosti na svojih ozemljih in se bojita, da bo referendum okrepil njihove separatistične težnje. Tudi Združeni narodi so posvarili, da utegne referendum voditi v nevarno destabilizacijo.

Al Maliki: Vojna napoved enotnosti iraškega naroda
Iz Bagdada so Erbilu v preteklih dneh jasno sporočili, da je referendum zanje protiustaven in pravno ničen ter da bodo uporabili vsa sredstva, da zaščitijo enotnost in ozemeljsko celovitost Iraka. Iraški podpredsednik Nuri Al Maliki je v ponedeljek ponovil, da pomeni referendum "vojno napoved enotnosti iraškega naroda". Iraški parlament je medtem sprejel resolucijo, s katero od premierja, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske, zahteva, naj pošlje vojsko na vsa območja, nad katerimi je Kurdistan leta 2003 prevzel nadzor.

28 milijonov Kurdov razdeljenih med štiri države
Kurdi v Iraku predstavljajo od 15 do 20 odstotkov (približno šest milijonov) od skupno 37 milijonov prebivalcev. Pod vladavino Sadama Huseina so bili izpostavljeni veliki represiji, nato pa so si leta 1991 izborili avtonomijo. Kurdi so s približno 28 milijoni prebivalci četrta največja etnična skupina na Bližnjem oziroma Srednjem vzhodu, a nikoli niso imeli svoje države. Razdeljeni so med Irak, Turčijo, Sirijo in Iran.