ostro nasprotovali.

Na volišča je do 16. ure odšlo več kot 70 odstotkov od 5,6 milijona volilnih upravičencev, je sporočila volilna komisija v Erbilu. Referendum je minil mirno. Uradne izide je pričakovati v torek.

Pravno nezavezujoč referendum ni potekal samo v iraškem Kurdistanu, temveč tudi na območjih, ki so v središču spora med oblastmi v Bagdadu in Erbilu, med drugim v z nafto bogati pokrajini Kirkuk. V nekaterih predelih Kirkuka so tamkajšnje oblasti že uvedle policijsko uro, da bi "zagotovili varnost, nadzorovali razmere in zaščitili prebivalce Kirkuka", je sporočila tamkajšnja policija.

Referendum kot začetek pogajanj z Bagdadom
Voditelj iraških Kurdov Masud Barzani je poudaril, da referendum ne bo vodil v takojšnjo razglasitev neodvisnosti. Po oddaji glasu je dejal, da pričakujejo začetek resnih pogovorov z oblastmi v Bagdadu za zagotovitev dobrih odnosov na osnovi skupnih interesov in medsebojnega spoštovanja.

Po njegovih besedah je izvedba referenduma edini način, da se zagotovi varnost Kurdov. Pričakovati je, da je večina Kurdov glasovala za neodvisnost.

Iraški premier Haider Al Abadi je v nedeljo poudaril, da referenduma ne bodo priznali. Ponovil je, da bodo sprejeli "vse potrebne ukrepe, da zaščitijo ozemeljsko celovitost in enotnost Iraka". Iraški parlament je tako danes sprejel resolucijo, s katero od premierja, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske, zahteva, naj pošlje vojsko na vsa območja, nad katerimi je Kurdistan leta 2003 prevzel nadzor. V skladu z ustavo mora vlada izpolniti sklepe parlamenta, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Proti referendumu se je izrekel tudi Varnostni svet ZN-a, nasprotovali pa so mu tudi sosednja Turčija in Iran ter ZDA. Zahodne države medtem izražajo zaskrbljenost, da bi lahko glasovanje znova povečalo napetosti v regiji in zasenčilo boj proti t. i. Islamski državi, piše BBC. Barzani je izrazil razočaranje nad temi stališči.

Zaskrbljenost zaradi morebitnih destabilizacijskih učinkov referenduma je izrazil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Oblasti v Bagdadu in Kurdistanu je pozval, naj rešijo spor z dialogom in kompromisom. Guterres je še dodal, da "spoštuje suverenost, ozemeljsko integriteto in enotnost Iraka".

Turčija ne izključuje "čezmejne operacije"
Turčija in Iran, ki imata prav tako številno kurdsko skupnost na svojih ozemljih, referendumu ostro nasprotujeta, saj bi po njunem mnenju lahko poslabšal razmere v nemirni državi in okrepil separatistične težnje na njunih tleh. Ankara je v soboto napovedala "varnostni in gospodarski" odziv na referendum. Pri tem niso izključili niti možnosti "čezmejne operacije".

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes sporočil, da bo Turčija zaprla svojo mejo z Irakom. "Ta teden bodo ukrepi uveljavljeni. Vstop in izstop (na mejnem prehodu Habur) bosta zaprta," je dejal. Habur je edini kopenski mejni prehod med Irakom in Turčijo. Doslej je bil dovoljen samo prehod iz Turčije v Irak, ta teden pa potovanje ne bo mogoče v nobeno smer, poroča AFP. Na meji so sicer že pred tem vzpostavili okrepljen nadzor, tam pa že osmi dan potekajo tudi vojaške vaje turške vojske.

"Potem bomo videli, po katerih poteh bo (iraški Kurdistan) prodajal nafto. Ventili so pri nas, ko jih enkrat zapremo, bo konec," je povedal turški predsednik. Tako je zagrozil z zaprtjem poti, po kateri Kurdi prek Turčije in njenega južnega pristanišča Ceyhan izvažajo nafto. Ta pot je sicer ena od ključnih gospodarskih žil za regijo.

Turške oblasti so že pred tem pozvale turške državljane, naj zapustijo mesta v iraškem Kurdistanu zaradi varnostnih razlogov, povezanih z referendumom.

Iran je v nedeljo na območju ob meji z iraškim Kurdistanom začel vojaške vaje, na prošnjo Bagdada pa tudi prepovedal vse polete v Kurdistan in iz njega.

Samouprava od leta 2005
Avtonomna pokrajina Kurdistan leži na severu Iraka. Samouprava je bila Kurdom prvič priznana v iraški ustavi leta 2005. Iraški Kurdistan meri 40.600 kvadratnih kilometrov, sestavljajo pa ga tri namestniške enote - Erbil, Sulajmanija in Duhok. Glavno mesto z nafto, plinom in fosfati bogate pokrajine je Erbil. V Iraku, ki šteje 36 milijonov prebivalcev, živi več kot šest milijonov Kurdov. Kurdistan meji na tri države - na vzhodu na Iran, na severu na Turčijo in na zahodu na Sirijo.