Izide – končni naj bi bili znani v treh dneh – je objavila volilna komisija v glavnem mestu iraškega Kurdistana Erbil. Na več kot 2.000 voliščih je imelo pravico glas oddati 5,6 milijona ljudi, udeležba pa je bila na referendumu 78-odstotna. Po zaprtju večine volišč ob 19.00 po tamkajšnjem času so številni Kurdi pozno v noč praznovali na ulicah Erbila.

Predsednik iraškega Kurdistana Masud Barzani se je za izvedbo sicer pravno nezavezujočega referenduma odločil kljub močnim pritiskom iz Bagdada in drugih delov sveta, naj ga prekliče oziroma prestavi. Najglasnejša nasprotnika referenduma sta Iran in Turčija, ki imata prav tako številčno kurdsko skupnost na svojem ozemlju. Teheran in Ankara se bojita, da bi referendum okrepil kurdske separatistične težnje. Tudi Združeni narodi so posvarili, da utegne referendum destabilizirati regijo. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je izrazil obžalovanje, da so Kurdi izpeljali referendum. Z ZN-a so sporočili, da je referendum enostransko razglašen in da vključuje sporna območja. Obžalujejo, da niso bile izkoriščene možnosti za pogajanja.

Barzani sicer poudarja, da referendumu ne bo sledila hitra razglasitev državnosti in da je pripravljen na pogovore z Bagdadom, ki lahko trajajo tudi dve leti. Prav tako vztraja, da si želijo dobrih odnosov s sosednjimi državami in stabilnosti na območju. Zaveda se, da referendum ni zavezujoč, je pa namenjen legitimni podlagi za pogajanja z Irakom in sosednjimi državami o samostojnem Kurdistanu.

Al Abadi: O referendumu ne bomo razpravljali
Bagdad je neomajen – za iraške oblasti je referendum protiustaven in pravno ničen. Dodale so, da bodo uporabile vsa sredstva za zaščito enotnosti in ozemeljske celovitosti Iraka. Iraški premier Haider Al Abadi je dejal, da o izidih referenduma ne bo razpravljal, piše Al Džazira: "O referendumu ne bomo govorili, saj je protiustaven. Večina težav Kurdov je notranjih, niso to težave z Bagdadom. Težave se bodo s pozivi po neodvisnosti povečale. Gospodarske in finančne težave, s katerimi se spopada regija, so posledice korupcije in neuspešne administracije."

Iraški podpredsednik Nuri Al Maliki je v ponedeljek ponovil, da pomeni referendum "vojno napoved enotnosti iraškega naroda". Iraški parlament je medtem sprejel resolucijo, s katero od premierja, ki je tudi vrhovni poveljnik vojske, zahteva, naj pošlje vojsko na vsa območja, nad katerimi je Kurdistan leta 2003 prevzel nadzor.

V ameriškem State Departmentu so v ponedeljek izrazili "globoko razočaranje" ob odločitvi kurdske regionalne vlade, da se glasovanje izvede. "Enostranski referendum bo močno zapletel odnos regionalne vlade Kurdistana z oblastmi tako v Iraku kot v sosednjih državah. Zgodovinski odnos ZDA z ljudmi iraškega Kurdistana se zaradi nezavezujočega glasovanja ne bo spremenil, a verjamemo, da bo ta korak še okrepil nestabilnost in stiske kurdistanske regije in njenih ljudi," so zapisali v Washingtonu.