Ustavo je pripravil 25-članski ustavni zbor, ki je bil izvoljen neposredno na volitvah. Kandidati niso bili izbrani na podlagi strankarske pripadnosti, prav tako niso smeli prevladovati politični strokovnjaki.

Za izvolitev se je potegoval vsakdo, izjema so bili le predsednik države, predstavniki oblasti in odbor, ki je bil pristojen za organizacijo zbora.

Nova ustava bo zamenjala staro, ki jo je Islandija prevzela od Danske ob osamosvojitvi leta 1944. Novo ustavo so začeli ustvarjati po zlomi finančnega sektorja in hudi gospodarski krizi na otoku.

S finančnim zlomom je leta 2009 padla tudi konservativna vlada nekdanjega premierja Geira Haardeja, ki je postal prvi premier na svetu, ki se je zaradi krize znašel pred sodiščem.

S prihodom leve vladne koalicije premierke Johanne Sigurdardottir se je začela uresničevati tudi predvolilna obljuba o prenovi stare ustave. Okoli 230.000 volilnih upravičencev je premierka v petek pozvala, naj gredo na referendum.

Med pripravo nove ustave so člani ustavnega zbora svoje ideje in delo objavljali na medmrežju, se posvetovali z javnostjo in skušali dobiti nasvete in predloge na različnih družbenih omrežjih, kot so Facebook, Twitter in YouTube.

Referendum je posvetovalen in ustavo z morebitnimi spremembami bo moral potrditi še parlament, kar se bo lahko zgodilo po parlamentarnih volitvah aprila prihodnje leto.