"Zavračam vse obtožbe na svoj račun in menim, da so neutemeljene," je dejal 60-letni Haarde, prvi politični voditelj na svetu, ki mu sodijo zaradi svetovne finančne krize. Dodal je, da gre za "politično preganjanje" in da je tokrat prvič dobil priložnost, da odgovori na vprašanja, ki so povezana s primerom. "Pozdravljam dejstvo, da lahko odgovorim na vprašanja," je dejal. V preteklosti je Haarde sodni proces označil za farso.

Nekdanji premier je eden izmed štirih islandskih politikov, ki so jim očitali odgovornost za finančni zlom države oziroma malomarnost, ker ni poskrbel za delovanje zaščite finančnega sektorja. Obtožen je tudi, ker ni brzdal bank, katerih bilance stanja so bile približno devetkrat večje od islandskega gospodarstva pred krizo.

"Nihče ni sprevidel, da je nekaj sumljivega"
Haarde, leta 2008 vodja vlade Neodvisne stranke, trdi, da je delal, kar je tedaj mislil, da je najbolje za državo ter da ima čisto vest. "Tedaj ni nihče sprevidel, da je nekaj sumljivega v samem bančnem sistemu, kot se zdi zdaj," je islandski premier med letoma 2006 in 2009 povedal na sodišču.

Sojenje proti Haardeju poteka pred landsdomurjem, posebnim islandskim sodiščem za zdajšnje in nekdanje ministre, ustanovljenem leta 1905, ki ga do zdaj niso še nikoli sklicali. Islandski parlament je septembra 2010 sklenil, da se mora sodni proces zaradi finančnega zloma banke Icesave začeti samo proti njemu. Sodišče je nato oktobra zavrnilo najhujšo obtožbo "velikega zanemarjanja dolžnosti".

V parlamentu je nato od začetka leta potekala razprava, ali naj umaknejo vse obtožbe na račun Haardeja in prekličejo sodni proces, a je parlament pretekli teden izglasoval nadaljevanje procesa.

Haardeju grozi do dve leti zapora
Sodni proces, ki naj bi trajal do 15. marca, poteka v stavbi Islandske kulture v Reykjaviku, ki so jo izbrali zaradi velikosti in ker naj bi predstavljala nevtralno ozemlje. Sodišče naj bi za odločitev potrebovalo od štiri do šest tednov. Če bo Haarde obsojen, mu grozita do dve leti zapora.

Zlom banke Icesave je prizadel na tisoče ljudi in vodil do spora med Islandijo ter Veliko Britanijo in Nizozemsko glede povračila 3,9 milijarde evrov njunim varčevalcem, ki je še vedno nerešen.

Islandija, ki ima okoli 320.000 prebivalcev, si je morala po zlomu treh bank izposoditi 10 milijard dolarjev pri Mednarodnem denarnem skladu in drugih posojilodajalcih.