Kljub navideznemu optimizmu vlade Giorgie Meloni ne kaže, da bi se situacija v kratkem popravila. Na to kažejo podatki o visokem proračunskem primanjkljaju in znova nižji gospodarski rasti.

Izračuni državnega statističnega urada Istat še niso dokončni, toda jasno je, da se je proračunski primanjkljaj Italije lani vrtel okoli 7,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Trend se bo letos in v prihodnjih letih nižal – toda najvišje še dopustne triodstotne meje, ki jo predvideva evropski Pakt stabilnosti, Italija ne bo dosegla pred letom 2026.

Finančni minister Giancarlo Giorgetti zato pričakuje, da bo Bruselj že letos odprl postopek proti Italiji zaradi previsokega primanjkljaja, "kar se bo zgodilo tudi nekaterim drugim državam", je dejal. Giorgetti bo sredi prihodnjega tedna predstavil tako imenovani dokument o gospodarstvu in financah, ki vsebuje vladne makroekonomske načrte za prihodnja tri leta. Za letošnje za zdaj kaže na 4,4-odstotni bruto domači primanjkljaj.

Vladni predstavniki še naprej za stanje krivijo velikodušne subvencije za energetsko obnovo nepremičnin. Stroški zanje so ušli izpod nadzora, finančni minister pa napoveduje njihovo nadaljnje krčenje.

Vladna propaganda je sicer lani poudarjala predvsem gospodarsko rast, ki je bila v letu pred tem s 3,7 odstotka višja od francoske ali nemške. Toda pri tem je pozabila na dvoje: prvič, da je Italija počasneje nadomestila epidemijski padec iz leta 2020, in drugič, da se je rast BDP-ja lani ustavila pod odstotkom. Letos naj bi se pri 0,7 odstotka, kar bo predvidoma več od Nemčije, a manj od Francije, in to kljub vlaganjem iz evropskih skladov za okrevanje.