Številni ekonomisti menijo, da nepotizem preprečuje nadarjenim mladim, da bi našli službo, posledično pa trpi napredek v državi.

Če imaš zveze, če poznaš prave ljudi, lahko dobiš službo, ki jo hočeš, je prevladujoče mnenje med mladimi Italijani, poroča BBC. Vsako leto naj bi Italijo zapustilo na 10.000 mladih diplomantov, ki svoje priložnosti raje iščejo v tujini.

Je le Italija zibelka nepotizma. Predpostavka, da so (sorodstvena) razmerja ključnega pomena, sega v srednji vek, v čas, ko so takratni papeži razdajali visoke uradniške službe svojim nečakom (it. nipote, op. a.). Od srednjega veka se je seveda spremenilo precej, a po navedbah kritikov ne dovolj.

"Nepotizem najdete v številnih poklicih," razlaga ekonomist, profesor Roberto Perotti, ki je o italijanski nepotistični kulturi napisal knjigo z naslovom L'università truccata. "Večina notarjev so sinovi notarjev. Njihovi sorodniki lažje opravijo potrebne izpite. Podobno je pri zdravnikih."

Perotti je s kolegi objavil tudi študije, ki kažejo na izjemno koncentracijo enakih priimkov v univerzitetni profesorski sferi. Na univerzi v Bariju tako pet družin že leta dominira na najvišjih profesorskih mestih na poslovni in ekonomski katedri.

Zaposlil ženo, sina, hčer
V enega odmevnejših škandalov na to temo je bil pred kratkim vpleten Luigi Frati, rektor rimske univerze La Sapienza. S Fratijevo pomočjo je njegova žena napredovala iz srednješolske učiteljice zgodovine v univerzitetno profesorico zgodovine medicine. Kot profesorica pravne medicine je bila zaposlena tudi njegova hči, in to brez kakršne koli ustrezne medicinske izobrazbe. Njegov sin pa je pri 31 letih postal profesor kardiologije in s tem eden najmlajših na tem položaju. Frati je vse obtožbe nepotizma zanikal, češ da so njegovi najbližji preprosto najbolj usposobljeni.

Nepotizem je sicer v Italiji v teoriji nezakonit, a zaradi njega še nihče ni bil uspešno sodno preganjan.

Še en skrb vzbujajoč dejavnik je, da se je število primerov nepotizma od začetka finančne krize samo še povečalo, in to tudi v zasebnih družbah. Sodeč po raziskavi ministrstva za delo se kar 61 odstotkov podjetij pri zaposlovanju zanaša na osebna poznanstva, kar je 11 odstotkov več kot leto dni prej.