"Pri ukrajinsko-ruskem spopadu, ki traja že več kot tisoč dni, me najbolj moti to, da ne ZDA ne Evropska unija nista opravili svoje naloge, ki bi jo od njiju pričakovali v civiliziranem svetu, to pa je intenzivno preprečevanje stopnjevanja konflikta in prizadevanja za končanje vojne, s čimer bi rešili tudi številna življenja," je v oddaji Ob osmih povedal Boštjan Udovič, izredni profesor s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.

Udovič je že pred začetkom vojne, januarja 2022, opozoril na napenjanje mišic tako Rusije kot Združenih držav na ozemlju Ukrajine. Danes ugotavlja, da se je tudi Bidnova administracija reševanja vojne lotevala dokaj šibko, ZDA niso postavile jasnih temeljev in trenutna situacija, ko se skuša Ukrajini pomagati zaseči čim več ozemlja, je daleč od diplomatske rešitve, ki bi končala krizo. "Nova vladavina Donalda Trumpa pa bo bolj kot na diplomacijo stavila na silo, poleg tega za Trumpa vojna v Evropi ni zelo pomembna, on se obrača proti Kitajski in želi to zadevo dokaj hitro spraviti z dnevnega reda. Zagotovo ima pripravljenih več načrtov in tisti, o katerem govori danes, ni enak tistemu, ki bo na mizi januarja, po njegovi prisegi. Bo pa imela njegova odločitev, kakršna koli že bo, največji vpliv na Ukrajino in Evropo."

Vojna na "našem dvorišču", EU pa nič

Zdi se, kot da je Bruselj zaradi te vojne upehan in se mu s konfliktom ne da ukvarjati zares, čeprav se spopadi dogajajo v državi, ki civilizacijsko gledano pripada Evropski uniji. Dejstvo je, da po koncu 2. svetovne vojne Evropa ni nikoli zares gradila svoje obrambe in nima niti vizije, kako bi to naredila. "Drugi razlog za pasivnost Evrope pa je odsotnost strateške odločitve, kaj sploh želimo storiti z Evropsko unijo. Vsaka nova sestava Evropske komisije zadevo zapelje nekoliko po svoje, Evropski parlament po svoje, in če k temu prištejemo še krizo znotraj posameznih držav, iz vsega skupaj nastane velika tržnica, na kateri se prodaja dokaj poceni blago, trpijo in umirajo pa običajni ljudje." Tudi na Združene narode po njegovem ne gre preveč računati, saj vidimo, da so od konca hladne vojne povsem neučinkoviti, kar se je prvič pokazalo že v 90. letih, v času vojn na Balkanu.

Kriza vladanja in odsotnost diplomacije v Evropi

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v odhajanju, v Nemčiji je padla vlada, Velika Britanija je tradicionalno zadržana – Evropa nima enotnega glasu, kar je slabo za reševanje skupnostnih problemov. Dodatna težava je ta, da je Ukrajina za države zahodne Evrope zelo oddaljena, ne toliko geografsko kot po miselnosti. "Mislim, da kar nekaj držav tukaj igra s figo v žepu." Kako pa je z diplomacijo? Ta nikoli ne odpove, je prepričan Boštjan Udovič, ki dodaja: "Odpovedali pa so ljudje, ki bi jo morali znati uporabljati, in vidimo, da se že več kot dve leti tudi nihče ne zanaša nanjo. Najprej smo mislili, da bo to kratkotrajna agresija, potem smo rekli, da bomo pomagali z orožjem, zdaj pošiljamo vedno več orožja, ampak več orožja pomeni manj diplomacije. Vmes smo videli nekaj poskusov posredovanja, predvsem Turčija se je v nekem trenutku zdela kot država, ki bi lahko morda rešila to situacijo ali pa jo vsaj začasno zamrznila, ampak tudi Turčija se je umaknila, saj je videla, da je zadeva zelo skrivnostna.Uspešna je lahko samo država, ki jo obe vpleteni državi razumeta kot nevtralno, obe morata imeti tudi voljo sploh sesti za pogajalsko mizo. Vedno sem videl Francijo kot državo, ki bi lahko opravila to nalogo, tudi Švico, ki je znana kot uspešna posrednica, pomembno vlogo bi lahko imel tudi Vatikan, ker je najbolj nepristranski od vseh držav; morda bi največ stavil prav nanj."

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.