Ameriški obrambni minister Leon E. Panetta je po Natovem sestanku v Bruslju novinarjem dejal: "Izrael je nakazal, da resno razmišlja o napadu, glede česar smo že izrazili našo zaskrbljenost." Panetta je dejal, da naj bi po njegovih predvidevanjih Izrael izvedel zračni napad spomladi letos, najpozneje aprila.

Na četrtkovem zasedanju izraelskega Varnostnega foruma je namreč izraelski minister za obrambo Ehud Barak dejal, da zmanjkuje časa za ustavitev iranskega jedrskega programa, saj naj bi iranske tovarne za bogatenje urana izginevale v novozgrajenih podzemnih bunkerjih, piše Washington Post.

Izrael jezi obotavljanje Zahoda
"Kdor koli bo dejal 'pozneje', bo kaj kmalu ugotovil, da je pozneje že prepozno," je dejal Barak. Washington Post je še posebej izpostavil Barakov govor, saj je hebrejščino v besedni zvezi "prepozno" zamenjal z angleščino "too late". To naj bi kazalo tudi na vse večja razhajanja med Izraelom in ZDA, ki naj bi jim bile besede tudi namenjene.

Izrael med drugim moti obotavljanje Zahoda in ZDA pri poseganju v ustavitev iranskega domnevnega plemenitenja urana za namene izdelave jedrskega orožja. Zahodne sile namreč menijo, da bi bil vojaški poseg pretiran, saj naj bi želi sadove že z gospodarskimi sankcijami, ki so jih v zadnjih tednih uvedli proti Iranu.

Zahod: Gospodarske sankcije proti Iranu so učinkovite
Med njimi sta postopna prepoved uvoza nafte iz Irana in delna zamrznitev transakcij z iransko centralno banko. S temi ukrepi naj bi Iran toliko oslabili, da bi se ta odpovedal domnevni proizvodnji jedrskega orožja.

Iran namreč trdi, da res bogati uran, a v dovoljenih mejah, ki so potrebne za proizvodnjo električne energije. To je bil tudi razlog, da je Iran pretekli teden dovolil obisk inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v državi. Skupaj naj bi poskusili razrešiti vsa odprta vprašanja v zvezi z iranskim jedrskim programom.

A morebitni napad Izraela na Iran ne bi oslabil le odnosov med obema državama, temveč bi vplival tudi na ZDA in njihove strateške lovke, ki segajo po vsem svetu. Med drugim bi se poglobila kriza zaradi dobave nafte, saj bi to dvignilo ceno energije v gospodarsko že tako oslabljenih zahodnih državah, napoveduje ZDA. To je tudi razlog, da se ZDA ne želijo vojaško vključiti v spor med Izraelom in Iranom, razen če bi bile kakor koli ogrožene ameriške sile, ki so nastanjene v določenih delih Izraela.

Evropski parlament za diplomatsko rešitev spora
Na plenarnem zasedanju so evropski poslanci podprli "nove ostrejše sankcije proti režimu v Teheranu". Te so del prizadevanj, da bi Iran spet sedel za pogajalsko mizo, "hkrati pa zahteva, da naj čim manj prizadenejo običajne državljane," je Evropski parlament zapisal v sporočilu za javnosti. V resoluciji, sprejeti v četrtek, poslanci od Irana zahtevajo ustavitev programa za razvoj jedrskega orožja in "obsojajo grožnje o zaprtju Hormuške ožine, plovne poti v Zaliv".

Parlament prav tako zahteva diplomatsko reševanje iranskega jedrskega vprašanja, ob tem pa obžalujejo to, da Kitajska in Rusija v Varnostnem svetu Združenih narodov odklanjata podporo sankcijam proti Iranu. Rusijo je ob tem parlament zaprosil, da "preneha dajati pomoč iranskemu jedrskemu programu, dokler država ne bo v celoti izpolnila svojih obveznosti iz resolucij ZN-ja."

Zunanji ministri držav članic so 23. januarja sprejeli dodatne ukrepe proti Iranu, ki predvidevajo tudi postopno prepoved izvoza iranske surove nafte v EU od 1. julija. Unija z uvozom iz Irana pokriva približno 20 odstotkov svojih potreb po nafti. Od uvoza iranske nafte je najbolj odvisna Grčija, ki z njo pokrije približno tretjino potreb. Italija in Španija iz Irana uvozita približno po deset odstotkov nafte.