Kerry je po pogovorih v jordanski prestolnici dejal, da so se dogovorili o korakih za zmanjšanje izraelsko-palestinskih napetosti glede mošeje Al Aksa v Vzhodnem Jeruzalemu. Palestinci vseh starosti, seveda ne tisti z zasedenega Zahodnega brega, bodo tako lahko po več mesecih spet dostopali do mošeje Al Aksa, ki stoji na tretjem najbolj svetem kraju za muslimane, Haram al Šarifu. Ta kraj, znan tudi kot Tempeljski grič, pa je najsvetejši za Jude.

"Sprejete so bile trdne zaveze o hranitvi statusa quo na svetih krajih v Vzhodnem Jeruzalemu," je v četrtek zvečer povedal novinarjem Kerry po pogovorih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in jordanskih kraljem Abdulahom II.

Kot je dejal, sta Izrael in Jordanija, ki ima skrbniške pravice nad muslimanskimi svetimi kraji v Jeruzalemu, soglašala, da bosta sprejela ukrepe za zmanjšanje napetosti in vzpostavitev zaupanja. Ob tem pa Kerry ni pojasnil, za kakšne ukrepe gre. "Ne bomo predstavljali vsakega koraka. Pomembneje je, da jih naredijo na tih in učinkovit način," je dejal Kerry.

Predtem se je Kerry sešel tudi s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, ki ga je v sredo sprejel tudi jordanski kralj. Tudi ti pogovori so bili namenjeni zmanjšanju napetosti v Vzhodnem Jeruzalemu.

Okupirani od leta 1967
Vzhodni Jeruzalem je Izrael skupaj z Zahodnim bregom in Gazo ter Golansko planoto in Sinajskim polotokom okupiral leta 1967, pozneje pa ga je anektiral, kar mednarodna skupnost nikoli ni priznala. V mestu več tednov trajajo protesti, ki so se razširili tudi na Zahodni breg, protestirajo pa tudi palestinski državljani Izraela.

Zadnje proteste so sprožile predvsem napovedi o novih izraelskih gradnjah v Vzhodnem Jeruzalemu, ki so sicer prepovedane po mednarodnem pravu, pa tudi konflikti na območju mošeje Al Aksa.

Strah pred postopnim prevzemom nadzora
Palestinci se namreč bojijo, da bo Izrael molitev na območju dovolil tudi judovskim vernikom na podlagi zahtev skrajne judovske manjšine. Po trenutnem dogovoru lahko namreč na območju mošeje Al Aksa molijo samo muslimani, Judje ga lahko obiščejo, molijo pa le ob Zidu objokovanja, ki se območja drži.

Kot poroča palestinska tiskovna agencija Maan news, pa izraelska policija na območje redno spremlja izraelske skrajnodesničarske aktiviste, zaradi česar se tamkajšnji Palestinci bojijo, da gre za način postopnega prevzemanja popolnega nadzora nad tem območjem.

Skušali priti čez zid
Medtem je več deset palestinskih aktivistov v solidarnosti z Vzhodnom Jeruzalemom skušalo prečkati zid blizu največje izraelske vojaške nadzorne točke na Zahodnem bregu Kalandija, s katerim je Izrael odrezal Vzhodni Jeruzalem od Zahodnega brega.

Aktivisti so prerezali bodečo žico in uporabili lestve, da bi prišli čez zid, ki v višino meri od šest do osem metrov. Kot je povedala koordinatorica ljudskih uporniških odborov Salah Kavaja, so želeli priti v Jeruzalem, a so jim to preprečile številčne izraelske sile.

Kot poroča Maan news, so izraelske sile uporabile pravo strelivo, gumijaste naboje, solzivec in šok granate, da bi pregnale aktiviste.