Vseh 189 podpisnic pogodbe (NPT), tudi ZDA, je v petek ob koncu skoraj mesec dni trajajoče konference soglasno sprejelo sklepno izjavo. Na 28 straneh so prvič doslej sprejeli akcijski načrt za tri glavne stebre NPT-ja: jedrsko razorožitev, neširjenje jedrskega orožja in promocijo miroljubne jedrske energije.

Izrael bo moral podpisati NTP
Najspornejši akcijski načrt je bil četrti, ki predvideva Bližnji vzhod brez jedrskega orožja. V sklepni izjavi so med drugim zapisali, da bo konferenca o tem potekala leta 2012, udeležile pa se jo bodo vse države Bližnjega vzhoda, med njimi tudi Iran in Izrael. Ena izmed ključnih točk spora je bil prav Izrael, ki naj bi imel orožje za množično uničevanje in bo v skladu s sprejeto listino moral podpisati NTP, njegovi jedrski objekti pa bodo predmet inšpekcij ZN-a.

Na konferenci so med drugim tudi arabske države zahtevale, da Izrael opusti svoj sicer uradno neobstoječi jedrski arzenal. Podpisu pogodbe NTP-ja so se odrekli Indija, Pakistan in Izrael, iz nje pa je leta 2003 izstopila tudi Severna Koreja.

Odziv Izraela: Dokument je hinavski
Izrael trdi, da je dokument pomanjkljiv in hinavski, ker je v njem kot država z jedrskim orožjem omenjen le Izrael, ne pa tudi države, kot so Indija, Pakistan, Iran in Severna Koreja.

Peterica držav privolila v omejitev zalog jedrskega orožja
Iran je ob tem od petih držav, ki uradno imajo jedrski program (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija), zahteval, da tudi one privolijo v pogajanja o uničenju svojih zalog jedrskega orožja. V sprejeti listini se je peterica strinjala in tudi podala izjavo, da bo "naredila konkreten korak" proti zmanjšanju njihove zaloge jedrskega orožja, o čemer bodo napisali poročilo leta 2014.

Iran, ki je podpisnik NTP-ja, je na vrhu v New Yorku vztrajal, da so trditve zahodnih držav, da izdelujejo jedrsko orožje za namene množičnega uničevanja, lažne, saj proizvajajo uran le za potrebe proizvodnje električne energije.

Pozitivni odzivi na sprejete ukrepe
Ameriški predsednik Barack Obama je petkovo izjavo že pozdravil in dejal, da se z njo krepi "globalni režim neširjenja jedrskega orožja", hkrati pa je poudaril, da ostro nasprotuje izpostavljanju Izraela. Kot so opozorile ZDA, bi lahko namreč prav izrecna omemba Izraela v izjavi ogrozila prizadevanja za organizacijo konference leta 2012.

Ameriški svetovalec za državno varnost James Jones je bil še nekoliko bolj oster. Kot je dejal v petek zvečer, imajo ZDA "resne zadržke" glede načrtovane konference o jedrski razorožitvi Bližnjega vzhoda. Mir na Bližnjem vzhodu ter privolitev vseh držav v regiji v neširjenje jedrskega orožja in njegov nadzor "so nujen predpogoj" za izvedbo konference, je opozoril Jones.

Iranski veleposlanik pri IAEA-ja Ali Ašgar Soltanieh, za katerega so se mnogi bali, da bo dal veto na sprejetje sklepne izjave, je medtem dejal, da izjava kljub temu, da je "omejene" narave, prinaša določen napredek v prizadevanjih za skupni cilj jedrske razorožitve. "Izjava je korak naprej k oblikovanju sveta brez jedrskega orožja," je dejal Soltanieh, Izrael pa pozval, naj svoje jedrske objekte odpre za mednarodne inšpektorje.

Tudi generalni sekretar ZN-ja Ban Ki Mun je pozdravil napredek, dosežen na pregledni konferenci, in pri tem posebej izpostavil dogovor o procesu, ki naj vodi k polni uresničitvi odločitve iz leta 1995 glede oblikovanja bližnjevzhodne regije brez orožja za množično uničenje. Poziv k Bližnjemu vzhodu brez jedrskega orožja je namreč plod 15-letnih prizadevanj arabskih držav, katerih pobuda v tej smeri je bila na pregledni konferenci NPT sprejeta že leta 1995, vendar ni bila nikoli uresničena.

Med 189 podpisnicami NPT-ja, ki je začela veljati leta 1970, je tudi Slovenija. Zadnja podobna konferenca je potekala pred petimi leti, ko državam ni uspelo doseči soglasja o sklepni izjavi. NPT sicer od jedrskih sil zahteva, da se v prihodnosti znebijo jedrskega orožja, od držav brez takšnega orožja pa, da do njega ne poskušajo priti, pri čemer imajo vso pravico do civilne rabe jedrske energije.